VSK sklep PRp 187/2009

Pritožba storilca M.H. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Storilec mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijanim sklepom zavrglo prošnjo storilca M.H. za dovolitev obročnega plačila globe kot prepozno vloženo.

Proti takšnemu sklepu se je storilec pritožil, kot navaja, zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo drugega odstavka 18. čl. ZP-1. Po mnenju pritožnika navedena zakonska določba ne prepoveduje vložitve prošnje za obročno odplačevanje po izdaji sklepa o uklonilnem zaporu. Prav tako je po mnenju pritožnika napačno uporabljeno materialno pravo ter bistveno kršene določbe postopka, ker iz odločbe ni razvidno, da bi bil določen kakšen rok za vložitev prošnje. Globo je pripravljen plačati, vendar bi v primeru enkratnega plačila prišel v stisko, kar dokazujejo podatki o njegovih prejemkih. Kot prava neuka stranka je prošnjo vložil po pridobitvi sklepa o uklonilnem zaporu na podlagi navodila sodišča. Prošnjo je namreč najprej vložil ustno, nato po navodilih sodišča pisno, saj naj je v nasprotnem ne bi obravnavali. Ko je želel osebno vložiti prošnjo pri prvostopenjskemu organu, ga le-ta tudi ni opozoril, da je morebitni rok za vložitev prošnje že potekel.

Pritožba ni utemeljena.

Na pravico predlagati obročno plačilo globe najpozneje do poteka roka za plačilo le-te, je bil storilec izrecno opozorjen že z izrekom sodbe opr. št. PR 42/2007 z dne 3. novembra 2008, s katerim mu je bila globa v višini 1.101,00 EUR izrečena. Prav tako je zmotna pritožnikova razlaga določbe drugega odstavka 18. čl. ZP-1. Po navedeni zakonski določbi lahko storilec, če izrečena globa presega trikratni znesek najnižje globe iz 17. čl., najpozneje do poteka roka za plačilo globe predlaga, da se globa plača v obrokih. Takšna zakonska določba je glede roka, v katerem je mogoče predlagati obročno plačilo globe, nedvoumna. Predlog je mogoče vložiti le do izteka roka, v katerem bi moral storilec globo plačati, to pa je v 30 dneh po pravnomočnosti prej citirane sodbe. Ker je storilec ta rok zamudil, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je storilčevo vlogo, da se mu dovoli obročno plačilo globe, kot prepozno vloženo zavrglo, pravilna. Z ostalimi pritožbenimi navedbami, ki jih storilec še omenja v pritožbi (glede eksistenčnih težav, v katere bi zašel, če bi moral globo plačati v enkratnem znesku) se zato višje sodišče ni ukvarjalo in je storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (168. čl. v zvezi s tretjim odstavkom 163. čl. ZP-1).

Ker storilec s pritožbo ni uspel mora v skladu z določbo prvega odstavka 147. čl. ZP-1 kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se odmeri po tarifni št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).