VSL Sklep I Cp 1416/2017

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je izdalo dodatni sklep o dedovanju, s katerim je na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju med zapustnikova otroka razdelilo dodatno zapuščino (vsakemu 1/2), za katero je ugotovilo, da sestoji iz terjatve za zahtevek za sklenitev Pogodbe o priznanju lastninske pravice za garažo št. ... v nizu garaž ob bloku na naslovu ....

2Proti ugotovitvi, kaj predstavlja dodatno zapuščino, se pravočasno pritožuje dedinja. Ne strinja se, da je kot lastnica garaže vknjižena RS, saj iz listin izhaja, da je bil zapustnik investitor in je zanjo plačal, kar ni bilo sporno. Upoštevati je treba, kaj se je z izgradnjami garaž dogajalo v času družbene lastnine ter da je bil vpis v zemljiško knjigo le deklaratorne narave. Ugotovitev sodišča prve stopnje je tudi v nasprotju z aktom o oblikovanju etažne lastnine in priznanju lastninske pravice s strani RS s 25. 5. 2015. Uveljavlja tudi kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je garaža ena in ista. Zapuščina ne more biti terjatev za zahtevek, saj to ne more biti predmet zapuščine. Po 2. členu se lahko dedujejo le stvari in pravice. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sodbe.

3Sodedič je na vročeno pritožbo odgovori. ter smiselno pritrjuje pritožbenim navedbam sodedinja.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ni res, da terjatev ne more biti predmet dedovanja. Nasprotno, v skladu z 2. členom ZD so predmet dedovanja stvari in pravice, pravice pa so tudi pravice iz obligacijskih razmerij¹ - terjatve. Izjema velja le za nekatera obligacijska razmerja, med katera pa to, o katerem je odločalo sodišče prve stopnje, ne sodi².

6Ne drži torej, da pritožnica in sodedič ne bi mogla podedovati obligacijske pravice - terjatve na sklenitev pogodbe, a pritožnico pravzaprav moti, da sodišče prve stopnje ni že kar v sklepu o dedovanju odločilo, da je predmet zapuščine to, kar naj bi prinesla ((še)le) realizacija obligacijske pogodbe, sklenjene z zemljiškoknjižnim lastnikom - RS.

7Sodišče prve stopnje ima prav. Lastninska pravica na nepremičninah se izkazuje v vpisom zemljiško knjigo (11. člen SPZ), in ta ni vpisana v korist zapustnika, zato ne more biti del zapuščine, kot zmotno meni pritožnica. Zemljiškoknjižna lastnica je RS. Višja sodišča so že obravnavala tovrstne situacije (šlo je prav tako za nevpisane garaže) in odločitev je bila vselej enaka: če zapustnik ni vpisan v zemljiško knjigo, (še) ni lastnik garaže, zato ta ne more biti predmet (dodatnega) sklepa o dedovanju³.

8Glede na pritožbene navedbe višje sodišče pritožnici še pojasnjuje, da zapuščinski postopek ni namenjen ugotavljanju, kdo je lastnik, pogodba o priznanju lastninske pravice, na katero se sklicuje, pa je bila sklenjena 4. 9. 2015, skoraj 21 let po zapustnikovi smrti, torej zapustnik na tej podlagi ni mogel postati lastnik sporne nepremičnine. Očitana bistvena kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena je tako brez pomena.

9S pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v skladu s 353. členom ZPP v zvezi s 163. členom ZD potrdilo.

10Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

¹ Primerjaj sklep VSL I Cp 89/2013 s 6. 3. 2013.
² Tako Zupančič, K., Dedno pravo, 2., spremenjena in dopolnjena izdaja, ČZ Uradni list, 1991, str. 32, točki 41 in 42.
³ Tako VSL I Cp 2570/2016 s 7. 12. 2016, II Cp 892/2013 s 24. 4. 2013, II Cp 1208/2013 s 3. 7. 2013.