VSC Sklep Cp 335/2021

I. Pritožba predlagatelja zoper točko I. izreka sklepa se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi predlagatelja zoper točko II. izreka sklepa se delno ugodi in se ta delno spremeni in glasi:

Predlogu predlagatelja J. J. za določitev stikov z dne 18. 5. 2020, nazadnje spremenjen dne 28. 9. 2020 se delno ugodi in se izrek pod točko II. sklepa spremeni tako, da se glasi: ″Stiki mld. I. J. EMŠO ... z dolžnikom, očetom J. J. EMŠO ..., ki so bili doslej določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. N 167/2015 z dne 13. 5. 2015 bodo potekali tako, da bo mld. hči imela stike z očetom vsak drugi vikend v nedeljo od 10.00 do 13.00 ure, tako, da mati mld. Ino pripelje v K. ... in jo ob koncu stika z očetom na istem mestu sprejme v nadaljnjo varstvo in vzgojo, nadalje pa ima mld. I. osebne stike z očetom vsako drugo soboto na način, da jo mati ob 10.00 uri pripelje na dom k očetu (na H.), kjer jo po končanem stiku isti dan ob 18.00 uri sprejme v nadaljnjo varstvo in vzgojo‶, v še preostalem izpodbijanem delu, kjer je bil zahtevek predlagatelja, ″da bo šolske počitnice mld. Ina preživela ene počitnice pri očetu in naslednje pri mami in se naslednje leto zaporedja za stike med počitnicami zamenjajo in bo prve počitnice mld. I. preživela pri očetu, zavrnjen‶, se v tem delu sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se vrne zadeva v tem obsegu v nov postopek, v še preostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu pa se pritožba zavrne in se sklep potrdi.

III. Pritožba zoper točko III. izreka se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

1S sklepom opr. št. III N 300/2020 je sodišče prve stopnje sklenilo: ″1. Predlogu nasprotne udeleženke L. D. za določitev stikov z dne 1. 9. 2020, spremenjenem dne 23. 4. 2021, se delno ugodi in se stiki, ki so bili med J. J. in mld. I. J., roj. ..., določeni na podlagi sodne poravnave tukajšnjega sodišča opr. št. N 167/2015 z dne 13. 5. 2015, spremenijo na način, da se stiki z osebnim srečanjem in druženjem med mld. I. in njenim očetom J. J. ukinejo, določijo pa se stiki preko pisemskih pošiljk. 2. V presežku, za popolno ukinitev stikov med mld. I. in njenim očetom, se predlog nasprotne udeleženke zavrne, kot neutemeljen. 3. Vsak udeleženec sam nosi svoje stroške tega postopka. II. Predlog predlagatelja J. J. za določitev stikov z dne 18. 5. 2020, nazadnje spremenjen dne 28. 9. 2020, ki glasi: ″Stiki mld. I. J. EMŠO ... z dolžnikom, očetom J. J., EMŠO ..., ki so bili doslej določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. N 167/2015 z dne 13. 5. 2015, bodo potekali vsak drug vikend na način, da ob petkih ob 14 uri oče J. J. mld. I. J. prevzame v varstvu v šoli po koncu pouka in jo v nedeljo ob 19 uri vrne na lokacijo v L. pred T., kjer upnica mld. I. prevzame. Upnica in dolžnik ne smeta komunicirati med sabo o ničemer, razen o podatkih pomembnih za mld. I. J. in izključno preko SMS ali maila. Predaja naj poteka tiho in mirno. Šolske počitnice pa mld. I. preživi ene počitnice pri očetu in naslednje pri mami in se naslednje leto zaporedja za stike med počitnicami zamenjajo. Prve počitnice mld. I. preživi pri očetu", se zavrne. III Predlog predlagatelja J. J. za izdajo začasne odredbe z dne 18. 5. 2020, ki glasi: ″Mld. I. J., roj. ..., preživi stike v letu 2020 pri očetu na naslednji način: od 1. 6. 2020 do 8. 6. 2020, ob 9 ih, ko jo oče pride iskat k službi od matere - T. (v nadaljevanju služba od matere) in jo tja pripelje tudi nazaj ob 15ih; - od 24. 6. 2020 do 29. 6. 2020, ob 9 ih, ko jo oče pride iskat k službi od matere in jo tja pripelje tudi nazaj ob 15ih; - od 10. 7. 2020 do 13. 7. 2020, ko jo oče ob 9 ih pride iskat k službi od matere in jo tja pripelje tudi nazaj ob 15ih; 2. Mld. I. J. preživi poletni čas, na naslednji način, da preostali mesec julij 2020 preživi pri materi. Mesec avgust 2020 v celoti preživi pri očetu, tako da jo oče pride iskat pri službi od matere dne 3. 8. 2020 ob 9 uri in jo tja tudi pripelje nazaj dne 28. 8. 2020 ob 15 uri. 3. Vse vikende od septembra dalje do konca leta 2020 preživi mld. I. J. izmenično pri vsakem staršu, in sicer prvi vikend v septembru preživi pri materi in nato izmenično pri očetu in dalje, pri čemer oče otroka ob petkih prevzame ob 9ih pri službi matere in jo tja pripelje tudi nazaj ob ponedeljkih ob 15ih; 4. Božične praznike otrok preživi pri materi, novoletne praznike otrok preživi z očetom in sicer oče prevzame otroka 29. 12. 2020 ob 9ih pri službi matere in vrne mld. I. J. dne 4. 1. 2021 ob 15 ih pri službi matere‶, se zavrne. IV. Ugovor predlagatelja J. J. zoper sklep tukajšnjega sodišča opr. št. II Z 10/2020 z dne 13. 8. 2020, vložen dne 1. 9. 2020, se zavrže.‶ Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, zlasti na podlagi mnenja izvedenke sklenilo, da se stiki, ki so bili nazadnje določeni na podlagi sodne poravnave tukajšnjega sodišča opr. št. N 167/2015 z dne 13. 5. 2015 spremenijo na ta način, da se stiki z osebnim srečanjem in druženjem med mld. I. in njenim očetom J. J. ukinejo, določijo pa se stiki preko pisemskih pošiljk. S tem je delno ugodilo predlogu nasprotne udeleženke, v celoti pa je zavrnilo predlog predlagatelja za novo določitev stikov po njegovem predlogu z dne 18. 5. 2020, ki je bil spremenjen dne 28. 9. 2020. Sodišče je pri takšni odločitvi upoštevalo ugotovljen neustrezen in škodljiv vzgojni pristop predlagatelja do mld. I. in dekličinega odklanjanja stikov, saj je sodišče na podlagi pisnega izvedenskega menja izvedenke ugotovilo, da se pri mld. I. v posledici neadekvatnih odnosov in ravnanj staršev, pojavljajo zastoji emocionalnega razvoja. Ugotovilo pa je, da je za mld. I. pri materi trenutno ustrezno poskrbljeno ter, da ji dodatna škoda v zvezi z izvajanjem stikov ne nastaja, kot je to ugotovila tudi izvedenka, ki ji je sodišče v celoti sledilo. Sodišče je zaključilo, da trenutno osebni stiki mld. I. z njenim očetom, slednji niso v korist in je le-te ukinilo. Mnenja pa je, da lahko ima oče še naprej z mld. hčerko stike zgolj preko pisemskih pošiljk. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 40. člena ZNP-1. Glede na to, da je sodišče stike z osebnim srečanjem in druženjem z mld. I. in njenim očetom ukinilo, je drugačen predlog predlagatelja zavrnilo in iz istih razlogov je kot neutemeljen tudi zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, s katerim je slednji predlagal osebno določitev stikov z mld. I., kot to izhaja iz III. točke izreka tega sklepa.

2Zoper odločitev, vsebovano v točki I., II. in III. podaja pritožbo predlagatelj. Pritožbo podaja iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP. Mnenja je, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in sicer določbo člena 157. Družinskega zakonika, saj na podlagi izvedenega dokaznega postopka sodišče ni v ničemer izkazalo, da je mld. I. utrpela škodo, niti ni izkazana verjetnost nastanka škode, ki bi bila posledica storitve ali opustitve njega kot očeta. Prav tako ni dokazano, da bi imela ali bo imela mld. I. vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v odraščanju, ki bi bile neposredno posledica dejanj predlagatelja. Sodišče nikjer ne dokaže, da je mld. Ina že utrpela škodo med samimi stiki, ki so dosedaj potekali do ukinitve. Mld. otrok nikoli ni bil ogrožen, nikoli ni bil slabe volje, stiki so potekali v njegovi oskrbi oziroma v oskrbi njegove sestre. Vsi stiki so potekali lepo, hči se je razživela in je z očetom lepo sodelovala, kot to izhaja tudi iz poročil CSD Ž. Dejansko je bila mati tista, ki je manipulirala z mld. otrokom in zato ugotovitve izvedenke klinične psihologije, da mati z otrokom ne manipulira, niso pravilne. Predlagatelj je mnenja, da je večja verjetnost, da bo zaradi ukinitve stikov med očetom in mld. I. nastala hčerki večja škoda, ki se bo odražala na njenem telesnem in duševnem razvoju. Otrok mora namreč v obdobju odraščanja prepoznati in videti vzorec obnašanja v različnih življenjskih situacijah, tako s strani matere kot s strani očeta. Mati mld. hčerke ni pravilno pripravila na stik z očetom, zato je mld. hči začela odklanjati stike z očetom, vendar ne iz lastnih vzgibov. Predlagatelj pa je izkazoval resnično željo po izvajanju stikov z mld. I. Mnenja je, da je sodišče njemu kot očetu na ta način kot je odločilo pravzaprav odvzelo stike v celoti, brez da bi bila izkazana škoda ali verjetnost nastanka škode. Predlagatelj navaja, da bo škoda mld. Ini nastala ravno zaradi ukinitve osebnih stikov z očetom, ker je odločitev o stiku preko pisemskih pošiljk neživljenjska in neizvedljiva. Predlaga, da sodišče druge stopnje tej pritožbi ugodi in vzpostavi stike med mld. hčerko in njim po njegovem predlogu.

3Pritožba je bila vročena nasprotni udeleženki, ki je nanjo odgovorila. Mnenja je, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da predlagatelj ni izkazoval resnične želje po izvajanju stikov z mld. I. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mati mld. otroka z njim ne manipulira glede izvajanja stikov. Glede nastanka škode mld. I., je sodišče svoje zaključke ustrezno obrazložilo. Zaključki sodišča so podprti z izvedenimi dokazi. Tudi izvedenka je na naroku dne 23. 4. 2021 izrecno izpovedala, da je deklica trenutno zmedena, preplašena in ima posttravmatske spomine in se vznemirja takoj, ko dobi asociacijo na stike. Pri I. se pojavljajo zastoji emocionalnega razvoja, zaradi neurejenih odnosov pa se ti lahko razvijejo v egoistična in izogibavajajoča se odzivanja, ki se lahko rezultirajo v težavah otroka. Oče stike ni izvajal v korist otroka, medtem, ko je nasprotna udeleženka kot mati naredila vse, kar je bilo v njeni moči, za vez med I. in njenim očetom. Sodišče je pravilno zaključilo, da bi daljša izpostavljenost deklice neugodnim posledicam, za slednjo lahko prinesla večje neugodne posledice, saj bi bilo v dveh dneh stikov z očetom, tovrstnih pritiskov preveč. Izvedenka je povedala, da je glede na stanje stvari, glede na dogajanje, ki ga je spremljala na naroku, ni pogojev, da bi deklica lahko imela stike, ki jih je najprej predlagala v pisnem izvedenskem mnenju. Pravilno pa je sodišče prve stopnje določilo stike na podlagi pisne dokumentacije, pri čemer je upoštevalo mnenje izvedenke, ki je povedala, da pisna komunikacija nekako bolj kontrolirana, kasneje pa bi se stiki lahko razširili preko telefona. Nasprotna udeleženka zato predlaga, da sodišče pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča v celoti.

4Pritožba predlagatelja zoper točko I. izreka ni utemeljena.

5Pritožba v tem delu se pokaže za neutemeljeno v luči odločitve sodišča druge stopnje, ki je odločilo, da se dovolijo tudi osebni stiki med očetom in mld. otrokom, kot to sedaj izhaja iz delno spremenjene točke II. izreka sodbe sodišča prve stopnje. Zato bo predlagatelj imel poleg določenih osebnih stikov tudi stike preko pisemskih pošiljk in tako razširjeni stiki še za to obliko stikov, niso v škodo otroka niti očeta. Zato je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1).

6Delno pa je utemeljena pritožba glede zavrnitve predloga predlagatelja za določitev osebnih stikov, katerega je le-ta podal dne 18. 5. 2020 in ga nazadnje spremenil dne 28. 9. 2020. Sodišče prve stopnje je v tem delu neutemeljeno zavrnilo osebne stike med očetom in mld. hčerko. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je posledica neizvajanja stikov, ki so bili začasno ukinjeni dejansko zaradi neusklajenega ravnanja staršev. Ni pa sodišče prve stopnje ugotovilo, da osebni stiki ogrožajo otrokov duševni in telesni razvoj. Pri določitvi stikov ali njihovi spremembi mora sodišče prve stopnje namreč upoštevati otrokovo največjo korist¹ in mora tako odločati v korist otroka in ne zgolj po željah matere ali očeta, ki imata med sabo nasprotujoča si stališča glede izvajanja stikov. V ospredju tega postopka morajo tako biti otrokove koristi in sodišče prve stopnje bi se pri odločanju o stikih moralo ravnati po tem načelu in ugotavljati, ali so osebni stiki v največjo korist otroka, pri tem pa mora sodišče abstrahirati osebna nestrinjanja in osebne zamere med predlagateljem in nasprotno udeleženko. Če bi sodišče prve stopnje po takšnem principu pravilno, po materialnem pravu obravnavalo predmetno zadevo, bi moralo priti do takšnega zaključka kot ga je sprejelo sodišče druge stopnje, s tem delno spremenjenim sklepom in izrekom v točki II. izreka sklepa sodišča prve stopnje. Nepravdni postopek je to tudi pokazal, razen po zapletih, ki so prišli na naroku dne 23. 4. 2021, ko je izvedenka strokovno neobrazloženo pričela navajati, da osebni stiki mld. I. z njenim očetom, slednji niso v korist. S tem je neobrazloženo v celoti demantirala svoje sicer strokovno pravilno obrazloženo pisno mnenje. Tega dela mnenja zato sodišče prve stopnje, ob pravilni dokazni oceni mnenja, pri odločitvi ne bi smelo upoštevati. Iz pisnega mnenja izvedenke, ki pomeni del pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ugotovljenega s strani sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je izvedenka mnenja, da upoštevaje vse okoliščine primera, to so poročila CSD, ter vprašanja staršev v pripravljalnih vlogah ter glede na stvarno in praktično funkcioniranje staršev in mld. Ine podaja predlog, da ima mld. I. osebne stike z očetom vsak drugi vikend, ob nedeljah od 10.00 do 13.00 ure na način, da mati pripravi in pripelje mld. I. v K. (kamor mld. I. že sicer hodi v konjeniško šolo) in jo ob koncu stika z očetom, na istem mestu sprejme v nadaljnjo varstvo in vzgojo, in da ima mld. Ina osebne stike z očetom vsako drugo soboto na način, da jo mati ob 10.00 uri pripelje na dom k očetu (v H.), kjer jo po končanem stiku to je isti dan ob 18.00 uri, od očeta sprejme v nadaljnjo varstvo in vzgojo. Sicer je mnenja, da bi takšni stiki potekali do konca šolskega leta, če pa se bo stanje na stikih izboljšalo, pa bi se stiki lahko izvajali v skladu s sprotnimi, pravočasnimi dogovarjanji in v sporazumu med mld. Ino in staršema. Na podlagi razgovora z mld. deklico je izvedenka ugotovila, da si deklica želi le spremenjene osebne stike. Zato je izvedenka tudi predlagala nekoliko drugačno ureditev stikov, ki naj bi potekali na način kot jih je sama predlagala in bi se s tem izognilo medsebojnim, neustreznim dogovarjanjem med predlagateljem in nasprotno udeleženko. Starša namreč nista zmogla svojih partnerskih odnosov ločiti od starševskih dolžnosti in je zato mld. I. na stvarni in čustveni ravni pričela očeta doživljati kot takšnega, s katerim ni zmogla vzpostaviti ali razviti primarnega odnosa in varne navezanosti. Na drugi strani pa je takšno zaščito dobila pri materi, ki je zaščitniško naravnana do svoje hčerke. Izvedenka pa je ugotovila, da je nasprotni udeleženki kot materi njenega edinega otroka cilj to, da se uresničijo vse želje in potrebe mld. otroka in je to njena osnovna naloga. Mati sama pa je navajala, da mld. I. ni odrivala od stikov z očetom, ravno nasprotno. Ves čas se je trudila in pripravljala hčerko na korekten, osebni stik z očetom. Oče, to je predlagatelj pa je kot stike odklanjal le tiste stike, kateri so bili pod nadzorom CSD, medtem, ko si je in si še želi, tudi glede na pritožbene navedbe osebne stike z mld. otrokom, pa četudi v omejenem obsegu. Izvedenka je ugotovila, da oba starša izkazujeta normalno intelektualno diferenciranost in funkcionalno učinkovitost za uvidevanje in reševanje vsakdanjih stvarnih ter življenjskih nalog zase in tudi za svojo mld. hčerko I. Tako kot dosedaj, jima je tudi v prihodnje zaupati, da bosta svoji mld. hčerki nudila normalne oziroma čim boljše pogoje za zdravo rast ter usposobitev za samostojno življenje in delo, kar vse skupaj pa se po mnenju sodišča druge stopnje lahko najučinkoviteje izrazi tudi preko, s sedanjim sklepom v točki II. izreka omogočenimi, sicer nekoliko omejenimi stiki mld. hčerke z očetom. Mld. hčerka je po ugotovitvi izvedenke tudi stike s polbratom J. doživlja kot zanjo neogrožujoče in tudi na tej strani ni ovir za vzpostavitev stikov, na način, kot jih je določilo sodišče druge stopnje. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa ocenilo, da so stiki, ki so bili določeni pod nadzorom pokazali, da ogroženosti mld. Ine, ki bi terjale nadaljnje izvajanje stikov pod nadzorom CSD, ni podane. Sodišče je ugotovilo, da gre med udeležencema za pomanjkanje ustrezne komunikacije, zato je potrebna predaja otroka na stike s sodelovanjem CSD, ker pa je predlagatelj takšno posredovanje CSD odklanjal in ker iz mnenja izvedenke ne izhaja, da bi bilo potrebno takšne stike izvajati pod nadzorom CSD, je sodišče druge stopnje mnenja, da bodo stiki, ki se bodo izvajali na način kot je odločeno sedaj, s spremenjenim sklepom, tisti stiki, ki bodo v korist otroka to je mld. I., da se bo tudi v nadaljevanju otroštva primerno razvijala tako duševno kot telesno, tudi s pomočjo teh, tako določenih osebnih stikov. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da mati samim stikom ni nikoli nasprotovala, sama je izjavila, da se trudi, da je in bo hčerko ustrezno pripravila na osebne stike, kar bo morala izvajati tudi v bodoče, glede na odločitev sodišča druge stopnje. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo ravnanje očeta med izvajanjem stikov pri njemu doma, kajti iz njegovih navedb izhaja, da mld. hčerka nikoli ni bila brez nadzora, bo pa glede na sedaj spremenjene stike zagotovljeno, da bo otrok pod očesnim nadzorom, vsaj enega od staršev. Sodišče v točki 35. obrazložitve ni zasledilo življenjske ogroženosti mld. I., zaradi izvajanja stikov, določenih na podlagi sodne poravnave opr. št. N 167/2015 z dne 13. 5. 2015. Tudi v kolikor oče zdravih in uravnoteženih obrokov mld. I. ni zagotavljal ves čas izvajanja stikov, je verjelo predlagatelju, da je za prehrano otroka na stikih poskrbel na ta način, da je imel s sabo v nahrbtniku pripravljenih nekaj prigrizkov in da hči ni bila lačna, saj posledic neustreznega prehranjevalnega režima pri mld. I., sodišče tekom postopka ni ugotovilo, slednjega pa ni zaznala niti izvedenka. Protispisno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je oče mld. otroka puščal brez nadzora pri gibanju v poslovnem objektu. To je nasprotni udeleženec ustrezno obrazložil. Ker tako sodišče ni ugotovilo ogroženosti mld. I., v posledici izvajanja stikov na podlagi sodne poravnave N 167/2015, v kateri so bili stiki dovoljeni in urejeni po predhodnem dogovoru, je nerazumljiva in v nasprotju z otrokovimi koristmi, odločitev sodišča prve stopnje, ki izhaja iz točke I. in II. izreka. Sodišče prve stopnje bi večjo mero moralo pokloniti tistim dokazom, zlasti tistemu delu izvedenskega mnenja, ki dokazuje, da bodo stiki, ki jih je sedaj določilo sodišče druge stopnje v največjo otrokovo korist. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar je na tako ugotovljeno dejansko stanje delno zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je delno zmotno uporabilo določbe DZ, ki urejajo možnost spremembe že določenih stikov in je v nasprotju z izvedenimi dokazi, v nasprotju z največjo koristjo otroka vse osebne stike med otrokom in očetom, ukinilo. Sodišče prve stopnje je tako delno napačno uporabilo določbe 141 člena DZ in je delno nepravilno izdalo novo odločbo o stikih s starši, saj tako rigoroznega pristopa, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, delno spremenjene razmere in koristi otroka niso narekovale.

7Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe po 5. alineji prvega odstavka 358. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1, v tem delu pritožbi predlagatelja delno ugodilo in spremenilo izrek sklepa sodišča prve stopnje v točki II. izreka kot to izhaja iz sklepa sodišča druge stopnje, v preostalem še izpodbijanem in nespremenjenem obsegu (v delu kjer zahteva predlagatelj stike še v večjem obsegu) pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (člen 365 ZPP) in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Delno pa je bilo potrebno odločitev sodišča prve stopnje v točki II. razveljaviti. Predlagatelj je namreč predlagal kako naj se izvajajo stiki med šolskimi počitnicami. Sodišče prve stopnje pa je ta del stikov zavrnilo, vendar v razlogih sklepa ni najti razlogov o odločilnih dejstvih za takšno odločitev. Zato je sklep sodišča prve stopnje v tem delu obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in se ga ne da pritožbeno preizkusiti. Zato je sodišče druge stopnje zadevo v tem delu razveljavilo in jo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka prvega odstavka 365 člena ZPP). V novem postopku v tem delu, bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati razloge za odločitev sodišča druge stopnje glede spremenjenega dela odločitve sodišča prve stopnje v točki II. izreka tudi glede šolskih počitnic in glede teh stikov odločiti v otrokovo največjo korist (člen 362 ZPP).

8Pritožnik sicer uvodoma v pritožbi navaja, da izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, vsebovano tudi v točki III. izreka sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 18. 5. 2020 zavrnilo. Iz samih razlogov iz pritožbe ni razvidno ali dejansko, vsebinsko podaja pritožnik pritožbo tudi zoper ta del. Sodišče druge stopnje pa je v vsakem primeru zavrnilo pritožbo v tem delu zaradi tega, ker je uredilo osebne stike z mld. otrokom in njim in je zato odpadla potreba po izdaji začasne odredbe, z vsebino kot jo je predlagal predlagatelj. Pritožba v tem delu ni utemeljena in je sodišče druge stopnje ob uporabi 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo v tem delu sklep sodišča prve stopnje.

9Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker ji stranki nista priglasili.

PRAVNI POUK:

Zoper razveljavitveni del sklepa sodišča druge stopnje v točki II. izreka (izvajanje stikov med počitnicami) je dovoljena pritožba.

Pritožbo je potrebno podati pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika (člen 343/3 ZPP). Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Glej določbo prvega in osmega odstavka 141. člena DZ – stiki s starši.