VSRS Sklep II DoR 303/2021

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je v izvršilni zadevi 2769 In 586/1998 in pristopljenih zadevah In 787/2005, In 1086/2005 in In 160/2012, v katerih so štirje različni upniki vodili izvršbo zoper istega dolžnika, na javni dražbi prodalo dolžnikov solastniški delež na dveh nepremičninah. Po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine je opravilo razdelitveni narok in dne 13. 8. 2020 izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da se terjatev Republike Slovenije, Finančne uprave RS, poplača kot prednostna terjatev v celoti, prav tako se v celoti poplačajo izvršilni stroški iz vseh štirih prej navedenih izvršilnih zadev, nato pa delno še terjatev upnika iz vodilne izvršilne zadeve, ki je imela prvi vrstni red. Terjatve iz pristopljenih zadev s slabšim vrstnim redom so ostale nepoplačane in je bila izvršba v tem delu ustavljena.

2Pritožbeno sodišče je pritožbo upnika A. A. iz zadeve In 160/2012 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

3Omenjeni upnik je po pooblaščenki zoper sklep sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije.

4Predlog ni dovoljen.

5V skladu s prvim odstavku 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Zakonodajalec je s tem revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja (vključno s sklepi, s katerimi je odločeno o poplačilu terjatev iz kupnine za nepremičnino, prodano v izvršbi), revizija zato še vedno ni dovoljena.¹ Če revizija ni dovoljena, je ni mogoče niti dopustiti.

6Hkrati je predlogu za dopustitev revizije priloženo pooblastilo, ki ne vsebuje datuma. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kamor spada tudi postopek s predlogom za dopustitev revizije, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (prvi odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in ki mora za vložitev izrednega pravdnega sredstva sodišču predložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena ZPP). Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.² Iz pooblastila, ki datuma ne vsebuje, pa ni mogoče razbrati, ali gre za novo pooblastilo.

7Oba razloga – nedovoljenost revizije zoper vrsto izpodbijanega sklepa ter pomanjkljivost pooblastila – narekujeta zavrženje predloga na podlagi 377. člena ZPP).

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v sklepih II DoR 143/2019, II DoR 287/2018, II DoR 366/2018, II DoR 596/2019, II DoR 207/2020 z dne 10. 7. 2020 idr..
² Enako npr. sklep VS RS II DoR 463/2018 z dne 7. 3. 2019.