VSM Sodba I Cp 458/2021

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se:

- v točki I. izreka znesek 14.678,00 EUR nadomesti z zneskom 7.678,00 EUR,

- v točki II. izreka znesek 2.450,83 EUR nadomesti z zneskom 280,95 EUR.

V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti toženi stranki 623,48 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo pod točko I. izreka odločilo, da je dolžna toženka v roku 15 dni tožniku plačati odškodnino v znesku 14.678,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 1. 2019 dalje. Pod točko II. izreka je toženki naložilo, da tožniku povrne njegove pravdne stroške v znesku 2.450,83 EUR.

2Zoper sodbo se pravočasno po svoji pooblaščenki pritožuje toženka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zmotne uporabe materialnega prava iz 341. člena ZPP. Sodišču druge stopnje predlaga, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zniža višino dosojene odškodnine, vse s stroškovno posledico.

3Toženka kot bistveno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka, saj za svojo odločitev ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, glede odločilnih dejstev pa so tudi medsebojna nasprotja. Sodišče prve stopnje je odškodnino za telesne bolečine odmerilo upoštevajoč zgolj mnenje izvedenca medicinske stroke, brez da bi nastalo nepremoženjsko škodo umestilo v Orientacijske kriterije Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške (v nadaljevanju Orientacijski kriteriji), saj ti za vsak dan bolečine priznavajo oškodovancem višinsko točno določeno denarno satisfakcijo, neugodnosti v zvezi z zdravljenem pa hrvaško materialno pravo ne upošteva posebej. Glede na pretrpljene telesne bolečine bi tožniku šla primerna odškodnina največ v višini 5.059,22 EUR. Tudi odškodnino iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti je sodišče prve stopnje odmerilo previsoko, brez da bi upoštevalo Orientacijske kriterije. Izvedenec medicinske stroke je ugotovil, da je tožnik utrpel zmanjšanje življenjskih aktivnosti v višini od 8% do 10%, zato bi mu šla odškodnina največ v višini 1.989,90 EUR. Namreč, presojo pravične denarne odškodnine bi sodišče prve stopnje moralo utemeljiti na določbah hrvaškega materialnega prava in ne slovenskega. Toženka še dodaja, da sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine ni upoštevalo, da je toženka nesporni del odškodnine v višini 4.322,00 EUR tožniku že poravnala.

4Tožnik se v svojem odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša svoje pritožbene stroške.

5Pritožba je delno utemeljena.

6V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje v zadevi razjasnilo relevantne dejanske okoliščine, pomembne za odločitev ter pri tem ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih, niti s pritožbo grajanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine tudi pravilno upoštevalo s strani toženke nesporno izplačani del odškodnine v višini 4.322,00 EUR, saj je tožnik za nepremoženjsko škodo skupno zahteval 19.000,00 EUR, predmet presoje pa je bil še zgolj znesek 14.678,00 EUR (19.000,00 EUR – 4.322,00 EUR = 14.678,00 EUR).

7Sodišče prve stopnje je pri presoji in nato odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pri postavki telesne bolečnine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, napačno uporabilo materialno pravo.

8Sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju najprej povzema pravilne zaključke sodišča prve stopnje v zvezi z obvezno uporabo hrvaškega materialnega prava v obravnavanem primeru. Pritožbeno sporni ostajata odškodnina za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

9Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, in sicer:

- da je tožnik utrpel prelom koželjnice, podlahtnice levo v sprednjem delu, udarnino čela, nateg vratnih mišic ter udarnino v predelu trebuha,

- da je stalne hude telesne bolečine trpel pet dni, stalne srednje hude bolečine tri tedne, stalne lahke telesne bolečine dva meseca, občasne lahke telesne bolečine šest mesecev, pri čemer so te ostale kot trajna posledica poškodbe ter se pojavljajo pri večjih obremenitvah z levo roko,

- da je tožnik utrpel tudi nevšečnosti med zdravljenjem, in sicer: dvakrat operacijo v splošni anesteziji, dvakrat hospitalizacijo po sedem dni, številna RTG snemanja, CT preiskavo, jemal zdravila proti bolečinam, hodil na preglede v kirurško ambulanto, 13-krat bil pri psihiatru, 24-krat bil na fizioterapiji, prav tako je bil v bolniškem staležu od 24. 6. 2017 do 31. 8. 2018,

- tožniku je po končanem zdravljenju ostala kot trajna posledica omejena gibljivost levega komolca, leve podlahti in levega zapestja, groba moč leve roke ja rahlo oslabela. Zaradi težav z levo roko kot krovec ne opravlja več dela na višini niti težjih fizičnih del, kjer je potrebna moč in prijem z obema rokama, prav tako je opustil rekreativno ukvarjanje s športom, ne hodi več v fitnes, prav tako ne more več pomagati svojim staršem pri delu v gozdu, ima pa tudi težave pri dvigovanju svojih dveh majhnih otrok. Zaradi vsega navedenega trpi duševne bolečine, ki jih je izvedenec ocenil med 8% do 10%,

je utemeljena pritožba toženke, da je sodišče prve stopnje tožniku za telesne bolečine priznalo nekoliko previsoko odškodnino. Upoštevajoč zgoraj navedene dejanske ugotovitve ter hrvaško materialno pravo, torej Zakon o obveznim odnosima (v nadaljevanju ZOO, Narodne novine, št. 35/05 s spremembami) ter predvsem Nove orientacijske kriterije Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, ki jih je sprejel civilni oddelek (Su-IV-47/2020-5 z dne 5. 3. 2020 in dne 15. 6. 2020, priloga C1) ter v času odmere odškodnine veljavni tečaj 1 HR Kuna = 0,13 Euro, predstavlja pravično in primerno odškodnino tožniku za pretrpljene telesne bolečine znesek 7.000,00 EUR. Glede na to, da je tožnik sicer trpel lahke (stalne in občasne) telesne bolečine skupno 240 dni in ne zgolj 180 kot to zmotno povzema toženka (gl. izvedensko mnenje z dne 28. 1. 2020, str. 5), mu gre iz tega naslova 6.172,57 EUR. Pri tem sicer držijo pritožbena izvajanja, da iz Orientacijskih kriterijev izhaja, da so neugodnosti tekom zdravljenja vključene v kriterij fizičnih bolečin in se ne presojajo oziroma upoštevajo posebej, vendar je sodišče druge stopnje pri odmeri odškodnine upoštevalo še dejstvo, da se bodo tožniku občasne telesne bolečine kot trajna posledica poškodbe, pojavljale pri vseh večjih obremenitvah z roko in da bo te, glede na starost ob škodnem dogodku (27 let), moral trpeti predvidoma še precej časa. Pri slednjem je sodišče druge stopnje upoštevalo Orientacijske kriterije, ki določajo še, da sodišče pri odmeri odškodnine za telesne bolečine zraven njihovega trajanja in intenzitete, upošteva še druge okoliščine primera.

10Sodišče prve stopnje tudi pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ni pravilno upoštevalo in uporabilo Orientacijskih kriterijev. Glede na zgornje ugotovitve, torej, da tožnik v posledici škodnega dogodka trpi duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti med 8% in 10%, mu gre iz tega naslova 1.950,00 EUR. Orientacijski kriteriji pri odmeri odškodnine za to vrsto škode upoštevajo še ostale omejitve oškodovančeve življenjske aktivnosti, ki jih pred škodnim dogodkom tožnik ni imel, po škodnem dogodku pa mora vlagati večji napor za dosego istega cilja, pri čemer je treba upoštevati še oškodovančevo pričakovano življenjsko dobo, njegova zanimanja in podobno, zato sodišče druge stopnje meni, da predstavlja pravično zadoščenje iz tega naslova znesek 4.000,00 EUR. Ob tem je sodišče druge stopnje imelo v mislih, da tožnik duševno trpi zaradi večjega vlaganja energije in truda v samo uporabo leve roke, pri čemer je zlasti omejen pri svojem poklicnem delu kot krovec, omejitve pa se kažejo tudi v družinskem življenju, saj ima težave pri dvigovanju otrok ter pri delu v gozdu, prav tako se ne more v enaki meri športno udejstvovati, saj ne zmore dalj časa voditi žoge niti dvigovati težjih uteži.

11Skupno je tožnik tako upravičen do odškodnine v znesku 12.000,00 EUR (7.000,00 EUR za telesne bolečine, 1.000,00 EUR za strah in 4.000,00 EUR za duševne bolečine). Tako odmerjena odškodnina predstavlja pravično zadoščenje tožniku za nastalo nepremoženjsko škodo, prav tako ne podpira teženj, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim pomenom (drugi odstavek 1100. člena ZOO). Toženka je tožniku že izplačala nesporni znesek v višini 4.322,00 EUR, zato je dolžna plačati še 7.678,00 EUR. Ta znesek mu je toženka dolžna plačati v roku 15 dni skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 28. 1. 2019 dalje.

12Glede na spremenjeni uspeh pravdnih strank je sodišče druge stopnje na novo odločilo o stroških vsega postopka. Pri tem je povzelo s strani sodišča prve stopnje pravilno izračunane stroške obeh pravdnih strank ter na novo izračunalo uspeh. Tožnik je po plačilu nespornega zneska toženke zahteval še 14.678,00 EUR nepremoženjske škode ter 971,88 EUR premoženjske škode, vendar je slednji zahtevek tekom pravde umaknil. Tožnik je v pravdi tako uspel v višini 45,7% (od vtoževanih 14.678,00 EUR za nepremoženjsko škodo je uspel v višini 6.706,12 EUR) toženka pa v višini 54,3%. Glede na uspeh je tožnik upravičen do povrnitve 1.252,40 EUR (od skupnih priznanih stroškov v višini 2.740,49 EUR), toženka pa do 971,45 EUR (od skupnih priznanih stroškov v višini 1.789,04 EUR), kar po pobotu pomeni, da je dolžna toženka tožniku povrniti stroške v znesku 280,95 EUR.

13Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi toženke delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo kot izhaja iz izreka (peta alineja 358. člena ZPP), v preostalem pa njeno pritožbo zavrnilo (353. člen ZPP).

14Toženka je delno uspela s pritožbo, zato ji je tožnik dolžan povrniti pritožbene stroške (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP) v višini 63,64% (od pritožbeno spornih 11.000,00 EUR, je uspela v višini 7.000,00 EUR). Sodišče druge stopnje ji je priznalo naslednje stroške: 625 točk za pritožbo (tar. št. 21/1 Odvetniške tarife, 2% za materialne stroške, 22% DDV ter 513,00 EUR takse za pritožbo, kar skupaj znese 979,70 EUR. Glede na uspeh ji je tožnik dolžan povrniti pritožbene stroške v znesku 623,48 EUR. Tožnik pa svoje stroške odgovora na pritožbo krije sam, saj z njim ni pripomogel k razjasnitvi zadeve na drugi stopnji, zato ni bil potreben (155. člen ZPP).