UPRS Sklep I U 963/2020-12

Tožba se zavrže.

1Zavod RS za zaposlovanje je v zadevi pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti kot organ prve stopnje z izpodbijanim sklepom predlog tožnice za izločitev uradne osebe A.A. kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa navaja, da glede na navedbe, ki jih vsebuje predlog tožnice, v konkretnem primeru niso podani izločitveni razlogi iz 35. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in da tudi niso podane druge okoliščine, ki bi vzbudile sum o nepristranosti uradne osebe, na katero se predlog nanaša (37. člen ZUP). Nestrinjanje z vodenjem postopka in z odločitvami uradne osebe namreč samo po sebi ni izločitveni razlog, temveč je to lahko razlog za izpodbijanje odločitve, sprejete v zadevnem postopku.

2Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je kot organ druge stopnje pritožbo tožnice zoper izpodbijani sklep z odločbo št. 11008-41/2020/2 z dne z dne 3. 3. 2020 zavrnilo. V svojih razlogih pritrdi odločitvi in razlogom prve stopnje ter ugotavlja, da v konkretnem primeru niso podani razlogi za izločitev, ne po 35. in ne po prvem odstavku 37. člena ZUP.

3Tožeča stranka v tožbi nasprotuje izpodbijani odločitvi in vztraja pri svojem predlogu. Poudarja, da predlaga izločitev osebe, ki je vodila zadevni postopek in ki v tem postopku ni upoštevala dokumenta (zdravniškega potrdila), ki ga je predložila tožnica, in nato izdala zavrnilno odločbo.

4Tožena stranka je posredovala upravne spise in ni odgovorila na tožbo

5Tožbo je moralo sodišče zavreči.

6Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt je upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Kar pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, temveč le tistega, ki vsebuje vsebinsko odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.

7Če gre za akte, ki se izdajajo v teku postopka in pomenijo zgolj procesno odločitev, so le-ti predmet presoje v upravnem sporu samo v primeru, če tako določa zakon. Izpodbijani sklep o zahtevi za izločitev uradne osebe je odločitev procesne narave, izdana v postopku odločanja o pravici tožnice do nadomestila za brezposelnost. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Izpodbijani sklep med navedene sklepe ne sodi in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu. Kar pa ne pomeni, da tožnica nima na voljo pravnega varstva. Ugovore glede okoliščin, ki vzbujajo dvom v nepristranost uradne osebe, je mogoče uveljavljati v sporu zoper dokončno odločbo, izdano v glavni stvari (prim. sklep VS RS I Up 342/2016 z dne 15. 3. 2017).

8Ker torej izpodbijani sklep ni upravni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot nedopustno.