VSM Sklep I Ip 431/2021

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v I. točki izreka razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu upnice za odlog nepremičninske izvršbe (I. točka izreka), medtem ko je izvršbo na dolžničine stalne denarne prejemke odložilo do vključno dne 20. 10. 2021 (II. točka izreka).

2Upnica v pravočasni pritožbi izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe na nepremičnine. Navaja, da zakonska določba tretjega odstavka 74. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki ne dovoljuje večkratnega predlaganja odloga izvršbe in na podlagi katere je sodišče utemeljilo odločitev, sicer drži. Vendar je bila določba v veljavni pravni red vključena šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ-L), ki je začel veljati z dnem 25. 3. 2018. V času vložitve upnikovega prvega predloga za odlog, na podlagi katerega je sodišče odložilo nepremičninsko izvršbo s sklepom z dne 21. 4. 2016, do 20. 10. 2016, pa navedena zakonska določba, ki omejuje predlaganje odloga izvršbe zgolj na enkrat, še ni bila del veljavnega pravnega reda. V času odločanja sicer že izteklega odloga izvršbe je veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah ZIZ - novela ZIZ-J, ki je v tretjem odstavku 74. člena ZIZ omejeval odlog v skupnem trajanju enega leta, ne pa število podanih predlogov za odlog izvršbe. Meni, da sodišče upnikove pravice do ponovnega predloga za odlog izvršbe ne more omejiti iz razloga še pred veljavnostjo ZIZ-L vloženega predloga za odlog izvršbe. Upnik od 25. 3. 2018 pa do vložitve predloga za odlog izvršbe dne 20. 4. 2021, odloga izvršbe ni predlagal, zato se njegov predlog z dne 20. 4. 2021, ne more šteti za ponovni predlog za odlog. Sklicuje se na 155. člen Ustave Republike Slovenje (v nadaljevanju URS) in v njem predpisano prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov. Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da se izvršba odloži, podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila na predlog upnika nepremičninska izvršba v predmetni zadevi že enkrat odložena,¹ in sicer do 20. 10. 2016, kot tudi, da po določbi sedmega odstavka 74. člena ZIZ² lahko upnik predlaga odlog izvršbe le enkrat, lahko pa pred iztekom roka večkrat predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga.³

5Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, da je bila citirana določba spremenjena z novelo ZIZ-L (Ur. l. RS, št. 11/2018), ki je začela veljati 25. 3. 2018. Zakonska ureditev pred tem, veljavna v času sprejete odločitve o predlogu upnika za odlog izvršbe (sklep VL 5787/23016 z dne 21. 4. 2016) omejitve števila predlogov za odlog izvršbe ni predpisovala.⁴ Upnik v pritožbi zato utemeljeno opozarja, da z novelo ZIZ-L spremenjena določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ, sedaj sedmega odstavka 74. člena ZIZ, ne more učinkovati tudi za nazaj. Določbo sedmega odstavka 74. člena ZIZ, prej tretjega odstavka, po kateri upnik lahko predlaga odlog izvršbe le enkrat, je zaradi prepovedi retroaktivnosti mogoče upoštevati šele od uveljavitve ZIZ-L, to je od 25. 3. 2018⁵ naprej. Zakonska omejitev števila predlaganih odlogov - sprememba določbe sedmega, prej tretjega odstavka 74. člena ZIZ, velja le za predloge upnikov za odlog izvršbe, ki so jih upniki vložili po 25. 3. 2018.

6Predhodno odložene izvršbe na podlagi predloga upnika, o kateri je bilo odločeno na podlagi prej veljavnih določil (ZIZ-J), ni mogoče presojati po spremenjenih določbah ZIZ, ki so vstopile v veljavo šele 25. 3. 2018 (ZIZ-L).

7Upnikov predlog za odlog izvršbe, vložen 20. 4. 2021 je prvi po 25. 3. 2018, ko je uveljavljena prepoved ponovnega predlaganja za upnika in je zato dopusten.

8Sodišče druge stopnje je glede na navedeno ugodilo pritožbi. Izpodbijane odločitve ni spremenilo, temveč razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz vpisnika je namreč razvidno, da je na predmetne nepremičnine dovoljena tudi izvršba za terjatev druge upnice.⁶ Ker mora upnik, ki predlaga odlog izvršbe v tem primeru predložiti pisno soglasje ostalih upnikov (tretji odstavek 72. člena ZIZ), bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju ugotovilo, ali so izpolnjeni pogoji iz navedene zakonske določbe, upoštevajoč, ali je bilo v postopku odločeno o pristopu in je bil upnik o njem seznanjen ter tudi, ali glede na časovni potek še obstoji pravni interes upnika za odlog izvršbe.

9Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po kateri sodišče v primeru razveljavitve odločbe, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo in vrnitve zadeve v nov postopek, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.

¹ Sklep VL 5787/2016 z dne 21. 4. 2016.
² Enako zakonsko določilo je bilo pred Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - novela ZIZ-M, Ur. l. RS, št. 36/2021, ki se je začel uporabljati 27. 3. 2021, v tretjem odstavku 74. člena ZIZ.
³ Citirana določba glasi: „Če je odlog izvršbe predlagal upnik, jo sodišče oziroma izvršitelj odloži za toliko časa, za kolikor je upnik predlagal, vendar največ za eno leto. Upnik lahko predlaga odlog izvršbe le enkrat, lahko pa pred iztekom roka večkrat predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga. Če odloži izvršbo izvršitelj, začne odlog teči od dne, ko izvršitelj v spisu in v vpisniku evidentira čas odloga in o tem obvesti sodišče“.
⁴ Tretji odstavek 74. člena ZIZ-J glasi: „Če je predlagal odlog izvršbe upnik, jo sodišče oziroma izvršitelj odloži za toliko časa, za kolikor je upnik predlagal, vendar naj več za eno leto. Upnik lahko predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin“.
⁵ Spremenjene določbe ZIZ v skladu s 155. členom URS, ki prepoveduje retroaktivno veljavo, nimajo učinka za nazaj.
⁶ Upnice Zavarovalnica Triglav d.d. v zadevi VL 92084/2016.