VSC Sklep III Cpg 86/2021

I. Pritožba tožene stranke se zavrže.

II. Pritožba družbe se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor družbe z dne 26. 5. 2020 zoper II. točko izreka sklepa z dne 14. 5. 2020. Ugotovilo je, da je tožeča stranka kot družbenica družbe vložila tožbo zoper poslovodjo - actio pro socio. S sklepom z dne 14. 5. 2020 je družbi naložilo plačilo predujma 6.909,83 EUR, od tega 2.559,00 EUR sodne takse.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo tožena stranka in družba po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navajata, da 3. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) določa, da mora predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Sodišče lahko zavezo po plačilu sodne takse prevali na drugega, torej ne vlagatelja pravnega sredstva, le v primeru, da ZST-1 tako določa. Slednji ne določa glede plačila sodne takse v primeru družbeniške tožbe in posledično prevalitve zaveze po plačilu sodne takse na družbo.

3Pritožba tožene stranke ni dovoljena, pritožba družbe ni utemeljena.

4Izpodbijani sklep ne posega v pravno zavarovane interese tožene stranke, ki v ugovorno izpodbijanem sklepu z dne 14. 5. 2020 ni plačnik predujma. Zato nima pravnega interesa izpodbijati sklep o ugovoru družbe zoper sklep o določitvi sodne takse za tožbo in da se bo plačala iz založenega predujma družbe. Sodišče druge stopnje je zato zavrglo pritožbo tožene stranke (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP).

5V dejanskih okoliščinah te zadeve, kot bodo obravnavane v nadaljevanju, družba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje kršitev 2. člena Ustave RS, načel sorazmernosti in varstva zaupanja v pravo, zapovedi pravne varnosti in jasnosti pravnih norm, da je kršena ustavna pravica do pravne varnosti oziroma načelo pravne države, kršitev 125. člena Ustave RS in načela zakonitosti.

6Družba v pritožbi pretežno ponavlja trditve iz ugovora. Nanje je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje. Kot odločilno je ugotovilo, da je tožeča stranka kot družbenica družbe vložila tožbo zoper poslovodjo actio pro socio (1. točka obrazložitve sklepa). Družba temu pritrjuje s sklicevanjem na družbeniško tožbo.

7Četrti odstavek 503. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) za tožbo družbenika določa, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba. S sklepom sodišče naloži družbi, da založi predujem za te stroške. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo povzeto določbo ZGD-1 kot specialno v primerjavi s splošnimi določbami ZST-1. Pravilno je štelo sodno takso za tožbo kot del stroškov¹. Predujem je namenjen kritju stroškov, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka in vključujejo stroške taks za tožbo družbenika².

8V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo družbe kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

¹ Sklepa VSC III Cpg 188/2017, VDSS Pdp 266/2011.
² Sklepi VSL II Cpg 386/2011, VSL I Cpg 61/2016, VSL I Cpg 231/2020.