VSK sklep II Ip 226/2010

Pritožba zoper 1., 2. in 3. tč. izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje se zavrže.

Pritožbi zoper 4. in 5. tč. izreka pa se ugodi in se v tem obsegu izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, opr. št. VL 1 z dne 28.12.2009 in izvršbo ustavilo za dne 30.12.2009 plačanih 1.000,00 EUR (1. tč. izreka), v ostalem delu pa sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba (2. tč. izreka). Odločilo je še, da bo o tem delu zahtevka in stroških odločeno v pravdnem postopku pred okrožnim sodiščem v Kopru kot pristojnim sodiščem (3. tč. izreka), da mora dolžnik upniku povrniti 155,12 EUR stroškov odgovora na ugovor v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. tč. izreka), ter da se predlog dolžnika za povrnitev stroškov ugovora zavrne (5. tč. izreka).

Proti sklepu se pritožuje dolžnik. Navaja,da je upniku poravnal bistveno višji znesek, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu, in sicer je do dne 27.1.2010 poravnal zneske: 1.000,00 EUR dne 30.12.2009, 1.300,00 EUR dne 5.1.2010, 1.000,00 EUR dne 18.1.2010, 1.000,00 EUR dne 19.1.2010, 1.000,00 EUR dne 20.1.2010, 500,00 EUR dne 21.1.2010 in 700,00 EUR dne 27.1.2010. S temi plačili je bil v celoti poravnan račun št. 1 in delno račun št. 2 v višini 1.813,50 EUR, poleg tega pa je dolžnik na podlagi sklepa z dne 22.1.2010 poravnal tudi stroške upnika v višini 155,12 EUR. Zato sodišču predlaga, naj izda nov sklep, iz katerega bo razvidno, da je upniku poravnal znesek v višini 6.000,00 EUR in stroške v višini 155,12 EUR. Pritožba dolžnika zoper 1., 2. in 3. tč. izreka sklepa je nedovoljena, pritožba istega zoper 4. in 5. tč. izreka sklepa pa je utemeljena.

Nedovoljena je pritožba v delu, ki se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje o delni ustavitvi izvršbe in na odločitev o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi z dne 28.12.2009 ter da bo o tem delu zahtevka odločeno v pravdi, saj zanjo dolžnik nima pravnega interesa (4. odst. 343. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Sklep, s katerim sodišče delno ustavi izvršbo, je namreč dolžniku samo v korist, zato s pritožbo zoper takšno odločitev niti ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. Enako pa velja tudi za sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, saj je glede na veljavno ureditev v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) to najbolj ugodna odločba, ki jo je dolžnik v tej fazi postopka sploh lahko dosegel. V primerih, ko vloži dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen ugovor, namreč sodišče sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in opravljena izvršilna dejanja, nato pa se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. čl. ZIZ). Izvršilno sodišče lahko tako presoja le, ali dolžnikov ugovor ustreza standardu obrazloženosti v smislu 2. v zvezi s 1. odst. 61. čl. ZIZ, o sami utemeljenosti upnikovega zahtevka in o stroških izvršilnega postopka pa se nato odloča v sledečem pravdnem postopku. Glede na vse navedeno, in ker je obstoj pravnega interesa eden od pogojev za dovoljenost pritožbe, je pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo zoper 1., 2. in 3. tč. izreka izpodbijanega sklepa zavrglo (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pač pa je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa ugodilo pritožbi v delu, ki se nanaša na 4. in 5. tč. izreka izpodbijanega sklepa, v katerih je prvostopenjsko sodišče odločilo o upnikovih in dolžnikovih stroških ugovornega postopka. Glede na zgoraj opisano ureditev po 2. odst. 62. čl. ZIZ, prvostopenjsko sodišče takšne odločitve sploh ne bi smelo sprejeti, saj je v primerih razveljavitve dovolilnega dela sklepa o izvršbi tudi odločitev o stroških izvršilnega postopka pridržana za končno odločbo v pravdnem postopku. To je sicer sodišče prve stopnje najprej tudi upoštevalo, saj je v 3. tč. izreka pravilno odločilo, da bo o zahtevku in tudi o stroških postopka odločeno v pravdi pred Okrožnim sodiščem v K., vendar pa je nato kljub temu v 4. in 5. tč. izreka o stroških postopka odločilo že samo. V tem delu torej izrek nasprotuje samemu sebi, kar predstavlja uradno upoštevno absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, zato je pritožbeno sodišče v tem delu utemeljeni pritožbi ugodilo in 4. in 5. tč. izreka razveljavilo (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).