VSK sklep Cp 538/2009

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da tožena stranka nima v Republiki Sloveniji niti stalnega niti začasnega prebivališča, tožnica pa tožbe v danem roku ni popravila z navedbo pravilnega in popolnega naslova tožene stranke, niti ni predlagala postavitve začasnega zastopnika.

Zoper sklep se pritožuje tožnica po pooblaščencu in v pritožbi navaja, da je po pozivu sodišča sporočila, da toženec kljub temu, da v Sloveniji nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, na naslovu, ki ga je navedla v tožbi, dejansko živi, saj živita skupaj na istem naslovu. Sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z njenim zaslišanjem in poizvedb na UE I., da bi se prepričalo o resničnosti njenih navedb, zavrnitve dokaznih predlogov pa v sklepu ni obrazložilo. Z odjavo prebivališča toženec izigrava sodišče in tudi pošte ne dviguje. Prav tako niso izpolnjeni pogoji za postavitev začasnega zastopnika, saj toženčevo prebivališče ni neznano. Zaradi navedenega obstajajo vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj toženec poziva za odgovor na tožbo ne dvigne. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje zaradi neuspešne vročitve tožbe tožencu na naslov, ki ga je tožnica navedla v tožbi in po opravljenih poizvedbah v Centralnem registru prebivalstva, kjer je bilo ugotovljeno, da toženec v Republiki Sloveniji nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, tožnico s sklepom z dne 15.1.2009 pozvalo, da v roku 3 mesecev sodišču sporoči toženčev pravilni naslov, v kolikor tega ne more ugotoviti, pa predlaga postavitev začasnega zastopnika. Po prejemu tožničine vloge z dne 16.1.2009, v kateri je tožnica navedla, da toženec zagotovo živi na naslovu, navedenem v tožbi, in sicer v skupnem stanovanju s tožnico, pošte pa ne dviguje ter v dokaz svojih trditev predlagala svoje zaslišanje in po potrebi poizvedbe pri Upravni enoti I., je sodišče vloženo tožbo zavrglo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi upoštevaje navedeno dejansko stanje sodišče prve stopnje moralo postopati po določbi 8. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb) in sprožiti postopek ugotavljanja toženčevega dejanskega prebivališča. Ob tem pritožbeno sodišče pripominja, da lahko poleg navedenega za uspešno izvedbo postopka sodišče prve stopnje uporabi tudi institut vročanja po vročevalcu sodišča. Ker je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo preuranjeno, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožni tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).