VSK sklep Cp 766/2009

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje priznalo sodni izvedenki za ekonomijo nagrado za pisno izdelano izvedensko mnenje v bruto znesku 690,00 EUR, materialne stroške v bruto znesku 103,00 EUR in prispevek za PIZ v višini 47,61 EUR ter odločilo, da se nagrada, stroški in prispevek v skupni višini 841,11 EUR izplačajo iz predujma tožeče in tožene stranke v enakih delih.

Proti sklepu se pritožuje tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sklep nezakonit, ker je izvedensko mnenje podano v nasprotju s pravili stroke in v nasprotju z pravom, ki ureja področje, o katerem podaja mnenje. Izvedenka je povsem contra legem interpretirala odločbo Agencije za revidiranje in je njen učinek sama aplicirala tudi na tožnika kot fizično osebo, čeprav ga odločba ne omenja, mu ni bila vročena v skladu z zakonom in tožnik ni imel možnosti izpodbijanja odločbe v predpisanem postopku. Izvedenka je prezrla, da je agencija z odločbo toženi stranki naložila uskladitev pravnih razmerij, ta pa naloge iz odločbe ni izvršila, kar agencija ugotavlja v revizijskem poročilu z dne 30.11.1998. Izvedenka ne upošteva zelo jasne ureditve lastninjenja igralnic. Postopek v zvezi z odločbo je končan, tožnik po odločbi nima nobene obveznosti. Sodba Pg 1 izrecno razloguje, da se na delavce ne nanaša, zakon pa za tak primer izrecno določa, da se obveznosti do tožnika izračunajo na predpisan način, uporabi se knjigovodsko stanje pred lastninjenjem. Kakšno je to stanje, jasno izhaja iz izpiska trajnih vlog. Izvedenka podaja izračun, ki tožniku jemlje, kar mu pristojni organi po predpisanem postopku niso, ker pač ni sodeloval pri oškodovanju družbene lastnine.

Uskladitev pravnih poslov, lastninskih razmerij in knjiženj je bila z odločbo naložena toženi stranki. Izvedenka ni pristojna računsko in knjigovodsko opraviti te uskladitve, če je tožena stranka na predpisan način in v predpisanem postopku ni. Izvedenka lahko le ugotovi, da uskladitev ni bila opravljena. Taki ugotovitvi lahko sledi le zaključek, da sodna odločba v zadevi Pg 1 ne določa nič drugače in je zato treba upoštevati knjigovodske vrednosti. Drugačno mnenje izvedenke je nestrokovno in v nasprotju s pravom in pravili njene stroke. Izvedenka v zadevah počne to, kar je morda bila pristojnost agencije v postopku revidiranja, pristojnost sodišča v pravdi zoper odločbo ali pristojnost sodišča po tožbi državnega pravobranilca.

Tožnik je pravočasno podal obširne pripombe na izvedensko mnenje, opozoril na nestrokovnost, in je svoje pripombe podprl z mnenjem Inštituta za primerjalno pravo mednarodne trgovine in korporacijsko pravo Ekonomske fakultete v Ljubljani. Mnenje izvedenke je v nasprotju s pravnim redom, predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje igralnic, odločbo APPNI z dne 28.6.1996, revizijskim poročilom z dne 30.11.1998, sodbo opr. št. 1, knjigovodsko listino in spiskom trajnih vlog, ki izkazuje kapitalski delež tožnika ter mnenjem inštituta fakultete. Gre najmanj za situacije iz 254. člena ZPP, ko je mnenje treba dopolniti. Nezakonito je za tako delo priznati nagrado, od izvedenke pa niti zahtevati dopolnitve.

Tožnik predlaga, da drugostopno sodišče napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje z nalogo, da sodišče pripombe tožnika na izvedensko mnenje in pritožbo vroči izvedenki in od nje zahteva, da se o njih izjasni in strokovno opredeli, nato pa naj o odmeri nagrade in stroškov ponovno odloči glede na ustreznost rezultata izvedenskega dela.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene navedbe, da je izvedensko delo v nasprotju s pravnim redom, predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje igralnic, odločbo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, revizijskim poročilom Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij, sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. Pg 1, knjigovodsko listino, itd., in da je izvedenka izhajala iz napačnih izhodišč, pomenijo vsebinsko nestrinjanje tožnika z izvedenskim mnenjem, kar ni pravno relevanten pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedenki za delo, ki ga je do sedaj opravila.

Ne držijo pritožbene trditve, da izvedenka ni opravila dela in ji zato ne pripada nagrada, vsaj ne pred dopolnitvijo mnenja. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje izvedenki s sklepom z dne 18.3.2009 začrtalo okvir naloge, ki naj jo opravi. Izvedenka je podala mnenje (priloga C1), na katero je imel tožnik obsežne vsebinske pripombe, s katerimi se bo moralo ukvarjati sodišče prve stopnje v nadaljnjem dokaznem postopku. Če bo ocenilo, da je podano mnenje nepopolno, nejasno oziroma obstaja utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, bo moralo postopati po določilih Zakona o pravdnem postopku – ZPP o dokazovanju z izvedenci, in bo to predmet dopolnitve mnenja in nadaljnjega postopanja sodišča. Predmet pritožbe zoper sklep o odmeri nagrade izvedenki ne more biti lastna dokazna ocena tožnika oziroma njegovo pravno naziranje, in tožnikovo nezadovoljstvo s podanim mnenjem ne pomeni, da izvedenka nima pravice do nagrade v obsegu opravljenega dela, za kar se zavzema pritožba.

Izvedenka je na podlagi določbe 249. člena ZPP v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 242. člena ZPP upravičena do nagrade in stroškov za do sedaj opravljeno delo, ki jo je sodišče prve stopnje odmerilo po predloženem stroškovniku v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in cenilcih po tarifi za vrednotenje izvedenskega oziroma cenilskega dela (Ur.l. RS, št. 7/2002 s spremembami in dopolnitvami). Pritožba po višini ne izpodbija odmerjene nagrade ali stroškov, uradni preizkus v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pa ni pokazal nobene uradoma upoštevne kršitve. Pritožbeni razlogi niso podani, zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje stopnje (druga točka 365. člena ZPP). Ker bo pripombe tožnika na izvedensko mnenje obravnavalo sodišče prve stopnje v nadaljevanju dokaznega postopka, se pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa ni moglo opredeliti do v pritožbi podanih pripomb na mnenje.