VSC Sklep I Cpg 63/2021

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (tožnica) zahtevala ugotovitev obstoja terjatev do tožene stranke (toženke) v višinah 427,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2019 dalje do plačila, 417,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2019 dalje do plačila in 427,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2020 dalje do plačila ter povrnitev pravdnih stroškov s pripadki.

2Zoper predmetno sodbo je tožnica vložila pravočasno pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in s predlogom, naj se pritožbi ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podredno, naj se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic St 3552/2019 z dne 27. 7. 2020, s katerim je bila vtoževana tožničina terjatev prerekana, objavljen 27. 7. 2020 in da je tožnica predmetno tožbo vložila (priporočeno) 27. 8. 2020. Nato je napravilo napačen zaključek, da je 30-dnevni rok iz prvega oziroma četrtega odstavka 300. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) potekel 26. 8. 2020, zato je bila tožba vložena (en dan) prepozno. Sklicevanje na enomesečni rok iz 300. člena ZFPPIPP je pravilno, a gre za napačno uporabo 111. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti tretji odstavek 111. člena ZPP, ki določa, da se roki, ki so določeni v mesecih, končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Enomesečni rok za vložitev tožbe je začel z zgoraj omenjeno objavo sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic teči 27. 7. 2020, kar pomeni, da je bil 27. 8. 2020 zadnji dan, ko je bilo tožbo še mogoče vložiti. Predmetna tožba zato ni bila prepozna. Navedeno jasno izhaja iz komentarja k 111. členu ZPP.¹ Zakaj je sodišče prve stopnje enomesečni rok pretvorilo v 30-dnevni rok tožnici ni jasno, gre pa za materialnopravno napačno odločitev.

3Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na enomesečni rok za vložitev tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve iz 300. člena ZFPPIPP, a je nato v 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zmotno zaključilo, da je tožba z dne 27. 8. 2020 vložena prepozno, ker se je ″30-dnevni″ rok za vložitev tožbe, ki je začel teči 27. 7. 2020, iztekel 26. 8. 2020.

6ZFPPIPP glede rokov, ki jih določa, nima posebnih pravil o računanju časa, ki so pomembna za štetje rokov. Takšna pravila določata ZPP kot procesni zakon v 111. členu ZPP in Obligacijski zakonik (OZ) kot materialni zakon v 62. členu OZ. Po 1. odstavku 121. člena ZFPPIPP se v postopku zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo določbe ZPP, prav tako pa še iz Oddelka 5.6 (Posebna pravila o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic) ZFPPIPP (glej predvsem od 300. do 313. člena ZFPPIPP) izhaja, da se v takšnih primerih uporabljajo pravila pravdnega postopka.

7V primeru enomesečnega roka iz 300. člena ZFPPIPP se tako glede štetja tega roka uporabljajo pravila iz 111. člena ZPP. Rok, ki je določen v mesecih (enomesečni rok) se zato, kot pravilno in s sklicevanjem na pravno teorijo² izpostavlja pritožnica, skladno s tretjim odstavkom 111. člena ZPP konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu (op. v primeru enomesečnega roka gre za naslednji mesec), ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. In ne po preteku tridesetih dni, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.³ V obravnavanem primeru je rok začel teči z objavo sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic, to je dne 27. 7. 2020, in se je končal z dnem 27. 8. 2020, zato je bila tožba z dne 27. 8. 2020 vložena pravočasno.

8Ker je torej tožnica tožbo vložila v zakonskem enomesečnem roku iz prvega odstavka 300. člena ZFPPIPP, njena terjatev do toženke ni prenehala na podlagi četrtega odstavka 300. člena ZFPPIPP in je odločitev sodišča prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 300. člena ZFPPIPP materialnopravno zmotna.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (o teku materialnopravnega roka iz ZFPPIPP) razveljavilo (prvi odstavek 355. člena ZPP). Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo v konkretnem primeru dejansko stanje v tolikšni meri nepopolno ugotovljeno, da pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, temveč je bilo treba razveljaviti sodbo prve stopnje in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev sodišča prve stopnje temelji le na zmotnem zaključku o nepravočasno vloženi tožbi, zato do (vsebinske oziroma celovite) presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka dejansko še ni prišlo. Povedano drugače, celotni sklopi relevantnih dejstev so ostali še neugotovljeni in pritožbeno sodišče omenjene kršitve ne more sanirati samo z ravnanjem, da bi namesto sodišča prve stopnje pravzaprav dejansko šele izpeljalo celoten pravdni postopek in nato presodilo v zadevi. S takšnim ravnanjem bi bilo na pritožbeni stopnji sojenja vsekakor prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen URS).⁴ Ker se po tožbi z dne 27. 8. 2020 zadeva razveljavlja prvič, takšna odločitev tudi ne pomeni pretiranega posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

10Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem sojenju odločati o utemeljenosti tožbenega zahtevka po (pravočasno) vloženi tožbi in nadaljnji napotki za delo sodišča prve stopnje niso potrebni.

11Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sklepa. Pritožbo je treba vložiti pisno v dveh izvodih pri tem sodišču. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče RS. Pritožbo je treba vložiti v izvirniku. Pritožba se šteje za pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, ali se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če pritožba navedenih sestavin ne bo vsebovala ali če bo nerazumljiva ali če ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, sodišče vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni, ampak bo pritožbo takoj zavrglo (336. člen ZPP). Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, se pritožba kot nedovoljena zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

¹ Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, komentar k 111. členu ZPP, str. od 458 do 560.
² Ibidem.
³ Podobno VSL v zadevi I Cpg 302/2013 z dne 20. 3. 2013. Predmetna stališča so razvidna tudi iz številnih drugih odločb (npr. odločb VSRS Cpg 7/2015 z dne 29. 9. 2015 in II Ips 241/2005 z dne 26. 4. 2006 ter VSK Cpg 102/2016 z dne 16. 6. 2016).
⁴ Podobno tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi III Ips 4/2013 z dne 17.9.2013.