VSRS Sklep VIII DoR 102/2021-10

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za odpravo oz. razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 28. 8. 2018 in sklepa z dne 3. 10. 2018 o izrečenem disciplinskem ukrepu tožnici (točka I/1 izreka sodbe). Zavrnilo je tudi njen zahtevek za plačilo zneska 317,44 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I/2 izreka sodbe), poleg tega pa ji je naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 1.051,35 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka sodbe).

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo, potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in tožnici naložilo, da toženi stranki povrne njene stroške pritožbenega postopka.

3Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeča vprašanja:

‒ ali lahko nadrejeni od podrejenega javnega uslužbenca zahteva oz. mu odredi delo na način, da opravlja dodatne razgovore v tujem jeziku (v jeziku, katerega podrejeni ne razume, ravno tako znanje tega tujega jezika ne izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, akta o sistemizaciji delovnih mest ali katerihkoli drugih aktov, prav tako pa delodajalec delavca na tem področju ni nikoli izobraževal ter ob upoštevanju dejstva, da je podrejeni takoj seznanil nadrejenega, da tega znanja ne poseduje in da take naloge ne more opraviti in hkrati zaprosi za navodila za izvedbo ter strokovno pomoč), brez, da bi mu nadrejeni ponudil strokovno pomoč za izvedbo naloge (torej tolmača);

‒ ali je neznanje tujega jezika, zaradi česar posledično podrejeni javni uslužbenec odrejene naloge ne more opraviti, lahko utemeljen razlog za to, da bi bil v ravnanju podrejenega javnega uslužbenca podan naklep ali malomarnost v zvezi z očitano kršitvijo delovnih obveznosti ter je posledično podana tudi njegova disciplinska odgovornost;

‒ ali je mogoče ravnanje delodajalca šteti kot nezakonito v primeru, ko delavec in delodajalec prostovoljno skleneta pogodbo o zaposlitvi ter delavec opravlja delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi (pogoj za zasedbo delovnega mesta ni bilo znanje kakršnegakoli tujega jezika, ravno tako pa tega ni določenega v sami pogodbi o zaposlitvi, kot tudi ne v nobenem internem aktu delodajalca, niti v aktu o sistemizaciji delovnih mest), delodajalec pa v okviru dela od delavca zahteva naloge, ki niso določene v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi in v jeziku, ki ga delavec ne razume;

‒ ali pomeni odločitev v obravnavani zadevi odstop od zgoraj citirane sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in Višjega delovnega in socialnega sodišča in je torej v nasprotju s stališčem, da je delavec upravičen odkloniti izvedbo naloge v jeziku, ki ga ne razume in za katerega nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi in je to nalogo že skušal izvesti drug javni uslužbenec.

4Predlog ni utemeljen.

5Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.