VSM Sodba II Kp 60372/2020

Pritožba višje državne tožilke se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po prvem odstavku 307. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu po členih 57 in 58 KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen šest mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta. Po drugem v zvezi s prvim odstavkom 73. člena KZ-1 je sodišče prve stopnje obdolžencu odvzelo topovski udar zelene barve z napisom 65 gramov črnega smodnika TOPOVSKI UDAR M 81P1 TKK 1001, ki mu je bil zasežen 5. 8. 2020 ter mu po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in sodne takse, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe.

2Zoper takšno sodbo se je pritožila višja državna tožilka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da obdolženemu čas izreka preizkusne dobe podaljša iz enega leta na dve leti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto in višino izrečene kazenske sankcije ter obdolžencu utemeljeno izreklo sankcijo opozorilne narave, in sicer pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo ustrezno zaporno kazen in primerno preizkusno dobo. S takšno odločitvijo sodišča prve stopnje se pritožnica ne strinja, saj meni, da bi sodišče prve stopnje moralo obdolžencu izreči daljšo preizkusno dobo, in sicer v trajanju dveh let. Sodišču prve stopnje očita, da ni primerno ocenilo kot obteževalno, težo kaznivega dejanja in stopnjo ogrožanja, saj zaseženi topovski udar spada med eksplozivno orožje, ki je opredeljeno kot prepovedano orožje. Pritožbeno sodišče takšnim pritožbenim navedbam ne more slediti, saj ocenjuje, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno ocenilo vse okoliščine, ki vplivajo na odmero kazni (člen 49 KZ-1), tudi težo kaznivega dejanja, kar je ob upoštevanju priznanja krivde obdolženca, obžalovanja dejanja, nekaznovanosti, mladostne nepremišljenosti in da sicer živi urejeno življenje, saj je zaposlen in živi v izvenzakonski skupnosti, pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje tako glede določene zaporne kazni in preizkusne dobe, izrečene s pogojno obsodbo. Sicer pa je potrebno povedati, da so okoliščine, da gre za vojaško orožje, katerega promet posameznikom ni dovoljen in da ga je obdolženi hranil doma, znaki kaznivega dejanja in jih kot takšne ni mogoče še posebej šteti kot obteževalne okoliščine, kot to sicer želi pritožnica. Tudi ostale okoliščine, ki jih v pritožbi navaja višja državna tožilka, nimajo takšne teže, da bi narekovale izrek daljše preizkusne dobe. Po oceni pritožbenega sodišča je pritožba višje državne tožilke neutemeljena, izrečena pogojna obsodba pa povsem pravilna in pravična, in je ne gre spreminjati obdolžencu v škodo. Z izrečeno pogojno obsodbo bo pri obdolžencu po oceni pritožbenega sodišča v celoti dosežen namen kaznovanja, da ta v bodoče ne bo ponavljal tovrstnih kaznivih dejanj.

5Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe skladno z določilom člena 383/I ZKP ni ugotovilo kršitev zakona, je o pritožbi višje državne tožilke odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.