VSRS Sklep VIII DoR 74/2021-6

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 5. 2019. Posledično je zavrnilo reparacijski zahtevek in zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje z denarnim povračilom. Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije. Sprašuje, ali enkratna prodaja izdelkov iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji ustreza opravljanju pridobitne dejavnosti v smislu 8. točke prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji). Meni, da bi morali nakup izdelkov po priči A. B. šteti za navidezni odkup in da je ta pridržan le policiji, zato je izvedeni dokaz z zaslišanjem te priče nezakonit. Priča in detektiv sta delovala usklajeno, zato sodišče na tem ne bi smelo graditi svojih ugotovitev.

4Predlog ni utemeljen.

5Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Ker ne obstajajo pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo. Tožnik je s svojimi vprašanji zgrešil relevantno problematiko tega spora. Prav tako ni postavil vprašanja glede pravilne uporabe določbe prvega odstavka 109. člena ZDR-1, kar bi bilo lahko ključno za rešitev tega spora.

7Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.