VSK Sodba PRp 69/2021

I. Pritožba se zavrne in se v zadnjih treh odstavkih točke I (kjer je sodišče odločilo o globi in sodni taksi ter da v ostalem ostane odločba nespremenjena) potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Kršitelja morata plačati sodno takso za pritožbo, in sicer pravna oseba v znesku 450,00 EUR, odgovorna oseba pravne osebe pa v znesku 75,00 EUR.

1Z izpodbijano sodbo je v za pritožbo spornem delu okrajno sodišče zavrnilo zahtevo kršiteljev za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Inšpektorata RS za notranje zadeve št. 2 z dne 13.3.2017 glede prekrška, ki naj bi ga pravna oseba in odgovorna oseba storili 9.10.2016 in je opisan v točkah 1./c in 2./c odločbe.

2Zoper sodbo se v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 17.12.2020 pritožujeta kršitelja. Menita, da je izpodbijana sodba arbitrarna, saj se opira zgolj na zapisnik. Ugotovitev iz zapisnika po napačnem mnenju sodišča ni mogoče ovreči z zaslišanji. Izpodbijana sodba se niti ni ukvarjala z dokaznim postopkom, tudi sicer pa je materialnopravno napačna. Inšpektor ni preverjal, ali je M. član društva, temveč se je zadovoljil z dejstvom, da pri sebi ni imel članske izkaznice. Sodba se ni ukvarjala z vprašanjem, ali je ratio legis določbe 44. člena ZOro-1 v tem, da lahko streljajo le člani društva. Napačno je tudi stališče, da naj predsednik društva ne bi imel pooblastila, da prenaša orožje društva na strelišče. Predsednik zastopa društvo in kot tak izvršuje voljo društva, zato zakon ne more zahtevati, da sam sebi izda pooblastilo za nekaj, kar je po zakonu upravičen izvrševati. Šlo je za primer, ko je društvo organiziralo tekmovanje, na katerem so tekmovali člani društva. S tekmovanjem sta bila seznanjena Upravna enota in prekrškovni organ. Ratio legis predpisa je v sledljivosti orožja, kar pa je bilo v predmetni zadevi izpolnjeno.

3V odgovoru na pritožbo je prekrškovni organ pritrdil razlogom sodišča prve stopnje in predlagal zavrnitev pritožbe. Članske knjige kršitelja nikoli nista predložila kot dokaz. Orožno posestno listino ima društvo, ki pod pogoji iz 44. člena ZOro-1 to orožje lahko zaupa posameznikom.

4Pritožba ni utemeljena.

O dosedanjem poteku postopka odločanja o zahtevi za sodno varstvo

5V tej zadevi je sodišče prvič odločilo o zahtevi za sodno varstvo že 5.7.2018, in sicer je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo. Na podlagi vložene ustavne pritožbe je nato Ustavno sodišče z odločbo z dne 11.7.2019 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo. Ob ponovnem odločanju je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo delno ugodilo pritožbi kršiteljev in ustavilo postopek glede dveh prekrškov, glede prekrška po 12. točki prvega odstavka 82. člena ZOro-1 pa je zahtevo zavrnilo. Zoper sodbo se je glede na takrat veljavno določbo drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) lahko pritožil samo prekrškovni organ. Njegovi pritožbi je bilo ugodeno in postopek glede prekrškov, opisanih v točkah a) in b) odločbe o prekršku se še nadaljuje. Ker pa sta kršitelja zoper tisti del izpodbijane sodbe, v katerem je bila njuna zahteva za sodno varstvo zavrnjena, vložila ustavno pritožbo, pritožbeno sodišče na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 17.12.2020 v tem postopku odloča o pritožbi kršiteljev zoper tisti del izpodbijane sodbe, s katerim je bila potrjena odločba o prekršku po 12. točki prvega odstavka 82. člena ZOro-1 (oziroma po četrtem odstavku v zvezi z 12. točko prvega odstavka 82. člena ZOro-1 glede odgovorne osebe pravne osebe).

O pritožbi

6Prekršek po 12. točki prvega odstavka 82. člena ZOro-1 stori oseba, ki posoja orožje v nasprotju s pravili posojanja orožja, določenimi v 44. členu tega zakona. Po četrtem odstavku 44. člena ZOro-1 lahko strelske organizacije zaupajo orožje v uporabo le svojim članom za čas, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču. Za prenos orožja na strelišče oziroma z enega na drugo strelišče izda strelska organizacija svojemu članu, ki ima katerokoli veljavno orožno listino iz tretje, četrte, šeste ali osme alinee 10. člena tega zakona, posebno potrdilo za prenos orožja. Članu, ki nima ene izmed navedenih orožnih listin, pa strelska organizacija izda pooblastilo za prenos orožja.

7Prekrškovni organ je ugotovil, da je kršitelj R.L. strelno orožje posodil osebi, ki ni član društva. Ob inšpekcijskem pregledu se namreč ta oseba ni izkazala z nobenim dokumentom, ki bi dokazovala, da je član društva. Ustrezno dokazilo pa ni bilo predloženo niti v nadaljevanju postopka, ko sta bila kršitelja pozvana, da navedeta dejstva in predlagata dokaze v zvezi z očitanim ravnanjem. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je prekrškovni organ zato pravilno ugotovil, da je R.L. strelno orožje posodil osebi, ki ni bila član društva. Temu zaključku kršitelja nista obrazloženo ugovarjala (zgolj trditev, da je šlo za člana, ob obrazloženih zaključkih v odločbi o prekršku ne zadošča¹), predlagala tudi nista nobenih primernih dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo drugačno dejansko stanje. Tudi v nadaljevanju postopka namreč kršitelja nista predložila niti članske izkaznice niti seznama članov, niti potrdila o plačilu članarine, niti kakšne druge listine, iz katere bi bila razvidna evidenca članov društva, na podlagi katere bi lahko sodišče preverjalo, ali je bil M. res član društva. Kateri so tisti dokazi, ki jih sodišče ni izvedlo in na podlagi katerih bi bilo kljub temu, da kršitelja nista predložila nobenega pisnega dokaza o članstvu M. v društvu, kršitelja v pritožbi ne povesta. Če s tem morda mislita na zaslišanje, pa dokazni predlog glede na neobrazloženo trditev o članstvu ni bil substanciran na način, da bi lahko šlo za primeren dokaz. V opisani procesni situaciji sodišče prve stopnje ni kršilo postopka, ker ni izvedlo ustne obravnave, oziroma ker ni izvedlo zaslišanja. Kršitelja sta pravico do izjave imela in jo tudi izkoristila (v pisni obliki). V zadevi ne gre za vprašanje, kako je R.L. preverjal, ali je M. član, temveč za vprašanje, ali M. sploh je član. To pa je zakonski pogoj, da lahko strelska organizacija zaupa svoje orožje neki osebi. Pogoj je jasen in določba ne potrebuje kakšne dodatne razlage z upoštevanjem namena predpisa. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je R.L. strelno orožje v v izreku odločbe o prekršku opisanih časovnih in krajevnih okvirih posodil osebi, ki ni bila član društva in je s tem podan dejanski stan prekrška po 12. točki 84. člena ZOro-1.

8Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je podan tudi dejanski stran prekrška v drugem delu, to je, da R.L. za prenos orožja na strelišče ni imel ustreznega potrdila oziroma pooblastila. Ni sporno, da je R.L. zakoniti zastopnik društva, vendar razlaga, kakršno ponujata pritožnika, to je, da ne potrebuje potrdila, ni pravilna. Orožna posestna listina namreč daje pravico do posesti orožja le kršiteljici – pravni osebi. Namen zakona je, da je orožje ves čas sledljivo, o čemer mora obstajati "papirnata" sled, na podlagi katere je vedno mogoče ugotoviti, katera konkretno je tista oseba, ki v določenem trenutku poseduje orožje. Ne glede na to, da voljo pravne osebe oblikujejo njeni organi, pravica do posesti orožja, ki jo ima pravna oseba, ne pomeni avtomatično, da ima to pravico zakoniti zastopnik pravne osebe. Za orožje, ki se prenaša, je pravna oseba kot imetnica posestne orožne listine tako ali tako odgovorna, odgovorna pa je tudi tista oseba, ki fizično poseduje orožje. Ta oseba pa mora upravičenost do posesti orožja izkazovati s potrdilom² iz četrtega odstavka 44. člena ZOro-1. Takega potrdila kršitelj nesporno ni imel³.

9Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10Po določbi 144. člena Zakona o prekrških morata kršitelja plačati tudi sodno takso za pritožbo po tarifni št. 8132 Zakona o sodnih taksah, in sicer pravna oseba v znesku 450,00 EUR, odgovorna oseba pravne osebe pa v znesku 75,00 EUR.

¹ Kršitelja se na primer nista sklicevala na kakšno določbo Pravil društva, ki bi vprašanje članstva urejala na način, da članom društva ni treba plačati članarine, da se ne vodi nobena evidenca članstva,... Tudi nista opisala kakšnih konkretnih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na članstvo M. v društvu.
² Pri tem ni pomembno, da potrdilo v imenu pravne osebe izdaja njen zakoniti zastopnik.
³ Pritožnika tudi ne trdita, da bi pooblastilo za prenos orožja izviralo iz Pravil društva.