VSK Sklep IV Cp 550/2020

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka razveljavi in zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da se mld. A.K. namesti v vzgojni zavod (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da sta nasprotna udeleženca (njena starša) dolžna plačevati za kritje stroškov vsak po 80,00 EUR mesečno, in sicer na posebni račun mld. A.K. ki ga bo odprl Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Za skrbnika za posebni primer za upravljanje in razpolaganje s sredstvi na tem računu je imenovalo CSD (III. točka izreka). Odločilo je še, da ta ukrep traja do vključno 6. 6. 2022 in da se drugačen predlog zavrne (IV. in V. točka izreka).

2Zoper odločitev o imenovanju skrbnika (III. točka izreka) se pritožuje predlagatelj. Navaja, da niti CSD niti sodišče prve stopnje ni ob namestitvi mld. A. v zavod zaznalo potrebo po tem, da bi se staršema omejilo starševsko skrb. Za pravice in koristi mld. A. starša ustrezno skrbita. Imenovanje CSD za skrbnika za posebni primer (za upravljanje in razpolaganje s sredstvi na računu mld. A.) ni pravilno. Sodišče prve stopnje niti ni navedlo, katero določbo Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) je pri tem uporabilo. Sicer ni jasno, ali je imelo pri tem morebiti v mislih kolizijskega skrbnika, vendar navzkrižje interesov (med mld. A. in staršema) ni podano. Ugotovilo ga ni niti sodišče prve stopnje, saj navaja zgolj navzkrižje interesov na strani nasprotnih udeležencev. Imenovani skrbnik ne bo mogel poskrbeti, da bodo sredstva prihajala na račun, saj za izterjavo preživnine ni upravičen. Nepravilno je stališče, da je postavitev skrbnika potrebna zaradi vračanja (nakazovanja) določenega dela preživnine v proračun. V tem delu gre za interes države (ne pa otroka). Poleg tega se je prva nasprotna udeleženka zavezala, da bo za to poskrbela in o tem poročala CSD. Predlaga ustrezno spremembo oziroma razveljavitev izpodbijane odločitve.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je zaradi psihosocialnih težav namestilo mld. A. v vzgojni zavod ter staršema (nasprotnima udeležencema) naložilo, da na posebni račun, ki ga mora odpreti CSD, plačujeta za kritje stroškov vsak po 80,00 EUR mesečno. V III. točki izreka je imenovalo CSD za skrbnika za posebni primer, ki bo upravljal in razpolagal s sredstvi na tem računu. V podkrepitev te odločitve je navedlo, da s tem denarjem ne moreta upravljati in razpolagati starša, temveč skrbnik za posebni primer, ter se pri tem sklicevalo na "navzkrižje interesov na strani nasprotnih udeležencev". Pritožnik to odločitev utemeljeno graja.

5Odločitev o namestitvi otroka v zavod temelji na določbi 175. člena DZ. Gre za ukrep s soglasjem staršev, ki sta v konkretnem primeru uvidela, da svoji hčerki ne moreta sama pomagati in sta poiskala ustrezno institucionalno pomoč. Pritožba pravilno opozarja, da ob izreku tega ukrepa sodišče prve stopnje nasprotnima udeležencema ni omejilo njune starševske skrbi. To pomeni, da staršema vse druge pravice in obveznosti do otroka niso prenehale (drugi odstavek 175. člena DZ). V predmetnem postopku sta torej nasprotna udeleženca ohranila svoja starševska upravičenja, ki ustrezajo namenu in naravi izrečenega ukrepa. V obsegu otrokovih potreb, ki niso krite z zavodsko oskrbo in za čas, ko bo njuna hčerka doma (torej ob koncu tedna, med prazniki, počitnicami, ...), sta še zmerja dolžna poskrbeti za njeno preživljanje. V skladu (in ob pogojih) iz četrtega odstavka 184. člena DZ sta tudi obvezana, da v določenem delu prispevata k stroškom zavodske oskrbe.

6Z izpodbijano odločitvijo sodišče prve stopnje ni omejilo niti njune starševske skrbi glede upravljanja in razpolaganja s sredstvi, ki jih morata plačevati na otrokov posebni račun. Svojo odločitev o imenovanju skrbnika je nepravilno (in nekonsistentno) oprlo na določbe, ki urejajo skrbništvo za posebni primer. V zvezi s tem pritožba upravičeno opozarja, da nasprotna udeleženca za pravice in koristi svojega otroka skrbita (in se tudi v prihodnje v zvezi s tem ne pričakuje težav). Razlogov, da temu ni tako, sodišče prve stopnje niti ni ugotovilo. Potreba po varovanju pravic in koristi posameznika, kot generalna klavzula za postavitev posebnega skrbnika, ni podana. Naložena obveznost plačevanja določenih denarnih zneskov na otrokov račun (in morebitno prenakazovanje dela teh sredstev v državni proračun) prav tako ne utemeljuje zaključka, da sta starša v koliziji z interesi otroka.¹ Navsezadnje je sodišče prve stopnje pri tem omenjalo zgolj navzkrižje interesov na strani nasprotnih udeležencev, ne pa navzkrižje med starši in otroci.

7Samostojnega pravnega temelja za postavitev skrbnika, ki bi razpolagal in upravljal s sredstvi preživnine, ne predstavljajo niti določbe tretjega in četrtega odstavka 184. člena DZ. Gre namreč za določbe, ki so po svoji vsebini operativne narave. Govorijo sicer o tem, da v primeru zavodske namestitve otroka odpre skrbnik posebni račun, na katerega se nakazuje celotna določena preživnina (tretji odstavek 184. člena DZ) in da mora skrbnik (morebiten) del teh sredstev nakazati v državni proračun (četrti odstavek 184. člena DZ). Vendar, če otrok postavljenega skrbnika nima in če niso podani pogoji za omejitev posameznih starševskih upravičenj, ni (ustavno) sprejemljivo, da bi sodišče zgolj na tej podlagi imenovalo skrbnika. V tem primeru bi šlo za prikrit poseg v starševsko skrb, brez ustrezne vsebinske presoje otrokove ogroženosti. Velja torej, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti, ali je glede upravljanja in razpolaganja s temi denarnimi sredstvi (preživnino) ogrožena otrokova korist. Če je odgovor na to vprašanje pozitiven, bi lahko v skladu s 171. členom DZ omejilo starševsko skrb (npr. s prepovedjo upravljanja in razpolaganja s tem premoženjem) ter v tem obsegu otroku imenovalo skrbnika.²

8Sodišče prve stopnje pa je mld. A. postavilo skrbnika, ne da bi presojalo, ali njena (premoženjska) korist narekuje omejitev posameznih upravičenj iz starševske skrbi. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo v novo sojenje (355. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Z ugotavljanjem oziroma nadomeščanjem celotnega sklopa teh pravno relevantnih okoliščin, ki še niso bile predmet presoje sodišča prve stopnje, bi namreč prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe (25. člen Ustave) oziroma v načelo instančnega sojenja. Po oceni pritožbenega sodišča s tem tudi ne bo povzročena hujša kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj je bil predlog pred sodiščem prve stopnje vložen junija 2020 (izpodbijani sklep pa izdan avgusta 2020). Sodišče prve stopnje naj postopa v skladu z zgoraj navedenimi stališči, ugotovi vsa pravno relevantna dejstva ter o zadevi ponovno odloči.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Za tipičen primer, ko je zaradi navzkrižja interesov med otrokom in starši treba postaviti kolizijskega skrbnika, gre tedaj, če se npr. pravdajo ali sklepajo med seboj določen pravni posel.
² Lahko bi se odločilo tudi za kakšen blažji ukrep, npr. ukrep nadzora CSD nad izvajanjem starševske skrbi po tretjem odstavku 171. člena DZ, ki bi vključeval ustrezno podporo (pomoč in svetovanje) glede izračuna zneska, ki ga je treba prenakazati v državni proračun.