VSL Sklep I Cp 116/2021

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da sta parc. 1633/5 in 1633/7 skupno pripadajoče zemljišče k stavbam na naslovu B., C., D. in da sta v skupni lasti vsakokratnih lastnikov posameznih delov v teh stavbah (I. in II. tč. izreka sklepa), zavrnilo pa predlog v delu, ki se je nanašal na parc. 1632/11, vse k. o. 0000 (III. tč.).

2Zoper sklep se je pritožil A. A., in sicer nasprotuje ugotovitvi, da je parc. 1633/7 skupno pripadajoče zemljišče k vsem trem stavbam. Kot bistveno se sklicuje na odločbo tukajšnjega pritožbenega sodišča I Cp 1305/2018, po kateri je parc. 1632/11 postala individualno pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu E., zato meni, da je treba za parc. 1633/7, odločiti enako, da gre za izključno last lastnikov v stavbi D., saj gre za parkirišče in dovozno pot v izključno njihovi pretekli uporabi. Meni sicer, da je tista odločitev napačna (absurdna), a ker je taka odločitev sprejeta, mora enako veljati za parc. 1633/7, parc. 1633/5 pa uporabljajo lastniki na naslovu B. in C.

3Na pritožbo sta odgovorili predlagateljica in prva nasprotna udeleženka, ki predlagata njeno zavrnitev. Slednja tudi izpostavlja, da ni izkazano, da je pritožnik sploh etažni lastnik. Odgovor je podala tudi Skupnost etažnih lastnikov stavbe na D., ki pa predlaga, da se pritožbi ugodi. Ta tudi navaja, da je pritožnik lastnik posameznega dela št. 3 v stavbi D.

4Pritožba ni dovoljena.

5Po 1. odst. 48. čl. Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) so udeleženci postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča naslednji subjekti: 1. predlagatelj, 2. zemljiškoknjižni lastnik stavbe, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, če stavba po podatkih zemljiške knjige ni v etažni lastnini, 3. skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, 4. vpisani etažni lastniki stavbe, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, če je stavba po podatkih zemljiške knjige v etažni lastnini in niso podani pogoji za udeležbo skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov, in 5. zemljiškoknjižni lastnik zemljišča.

6Iz odgovora na pritožbo Skupnosti etažnih lastnikov stavbe na naslovu D. izhaja, da je pritožnik eden od etažnih lastnikov te stavbe, torej član te skupnosti. Po pravkar citirani določbi ZVEtL-1 zato sam ne more nastopati kot udeleženec, saj ni bil niti predlagatelj niti ni izpolnjen pogoj iz. 4. tč.: ne gre za situacijo, da ne bi bili izpolnjeni pogoji za udeležbo skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov. Ti pogoji očitno so izpolnjeni, saj skupnost etažnih lastnikov, katere del je tudi sam, nastopa kot udeleženec v tem postopku (zastopa jo upravnik). Čeprav je pritožnikova skupnost vložila odgovor na njegovo pritožbo, v kateri se z njo strinja, to še ni dovolj za njeno vsebinsko obravnavanje, saj se sama pritožila ni, odgovor na pritožbo pa ni enakovreden pritožbi.

7Kljub zgoraj navedenemu pa pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da razume kritiko pritožnika na račun odločitve o tem, da je parkirišče na parc. 1632/11 individualno pripadajoče zemljišče le k stavbi na E. Argumenti zoper to so jasno povzeti v tč. 13. izpodbijanega sklepa in so oprti na izvedensko mnenje geodetskega podjetja, da so bila vsa tri parkirišča (parc. 1633/7, parc. 1633/5 in 1632/11) namenjena vsem štirim stavbam (B., C., D. in E.). A tej odločitvi ni več mogoče nasprotovati, ker je pravnomočna. Ni pa to razlog, da se „enako nepravičen“ princip uporabi tudi pri razdelitvi preostalih dveh parkirišč. Sodišče prve stopnje je v tč. 17 ustrezno pojasnilo, zakaj je ob dejstvu, da je odločitev o parc. 1632/11 pravnomočna, parc. 1633/7 in 1633/5 določilo kot skupno pripadajoče zemljišče k vsem preostalim trem stavbam.

8Pritožba pritožnika je glede na obrazloženo nedovoljena, saj jo ni vložila upravičena oseba, zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odst. 346. čl. ZPP v zvezi z 37. čl. ZNP in 3. čl. ZVEtL-1 zavrglo.