UPRS Sodba II U 45/2021-6

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru, št. II U 141/2020-9 z dne 26. 8. 2020. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep, s katerim je bila prosilkina tožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru, št. I Cp 299/2020 z dne 4. 6. 2020 kot nedovoljena zavržena na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Organ za brezplačno pravno pomoč je tožničino prošnjo obravnaval kot prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči po 36. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Takšno prošnjo mora prosilec vložiti najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja, sicer organ za brezplačno pravno pomoč takšno prošnjo zavrže kot prepozno, če oceni, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči (tretji odstavek 36. člena ZBPP). Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je bil tožnici sklep, zoper katerega je želela vložiti prošnjo za brezplačno pravno pomoč, vročen 1. 9. 2020, 15-dnevni rok za pritožbo pa se je tako iztekel 16. 9. 2020. Tožnica je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila 17. 9. 2020 pri Okrožnem sodišču v Mariboru, organ za brezplačno pravno pomoč pa jo je prejel v reševanje šele 21. 9. 2020. Ker pristojni organ za brezplačno pravno pomoč prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči ni prejel pravočasno, jo je na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZBPP zavrgel kot prepozno.

2Tožnica je zoper takšno odločitev vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena neupravičeno. Le-to je vložila dne 17. 9. 2020, zato ni bila njena krivda, če jo je organ prejel prepozno. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in predlaga, da se ji dodeli brezplačna pravna pomoč.

3Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4Tožba ni utemeljena.

5V predmetni zadevi je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za, kot izhaja iz njene vloge, pravno zadevo „II U 141/2020-9“. Pri tem je v rubriko navedba želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči zapisala, da prosi za pomoč odvetnika za pisanje pritožbe in za zastopanje na sodišču.

6Svoje prošnje ni posebej opredelila kot prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči. Slednjo ureja ZBPP v 36. členu. Ta določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo ali vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč - prvi odstavek). Prošnjo za odločanje v primerih iz prvega odstavka vloži prosilec najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja iz prejšnjega odstavka (drugi odstavek). Če vloži prosilec prošnjo za nujno brezplačno pravno pomoč po izteku roka iz drugega odstavka 36. člena, jo pristojni organ za brezplačno pravno pomoč zavrže kot prepozno, če oceni, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči (tretji odstavek). Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč preveri materialni položaj prosilca v petnajstih dneh po dodelitvi nujne brezplačne pravne pomoči iz prvega odstavka 36. člena (četrti odstavek). Na podlagi ugotovitev strokovne službe za BPP iz prejšnjega odstavka izda pristojni organ za BPP prosilcu odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Če prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči, se uporabijo določbe tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči (peti odstavek).

7V postopku je bilo ugotovljeno, kar tožnica potrjuje tudi v vloženi tožbi, da je vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 17. 9. 2020. Glede na to, da se je rok za pritožbo, za vložitev katere tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, iztekel dne 16. 9. 2020, je tako očitno, da je bila tožničina prošnja vložena po izteku tega roka. Organ za brezplačno pravno pomoč je torej pravilno postopal po določbi tretjega odstavka 36. člena ZBPP in tožničino prošnjo kot prepozno zavrgel.

8Kot že pojasnjeno tožnica svoje prošnje ni posebej opredelila kot prošnjo za nujno brezplačno pravno pomoč, vendar pa v konkretnem postopku takšno postopanje tožnici ni bilo v škodo. Ob tem je sicer treba opozoriti, da določba tretjega odstavka 36. člena ZBPP prosilcu ne prepoveduje vložiti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi po roku iz drugega odstavka 36. člena ZBPP, namreč kot „redno“ brezplačno pravno pomoč, vendar pa je treba pri tem upoštevati določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP. Ta pravi, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. To pomeni, da lahko prosilec vloži prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoč npr. en dan pred potekom roka za opravo dejanja, za katerega želi brezplačno pravno pomoč, in naslednji dan opravi to dejanje, stroški za opravo tega dejanja, pa bodo, če bo s prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči uspešen, kriti iz stroškov brezplačne pravne pomoči. Če s prošnjo ne bo uspešen, je to riziko prosilca, ki bo moral sam nositi te stroške.

9Vendar pa v obravnavani zadevi tožnica s svojo prošnjo ne bi bila uspešna tudi, če bi bila ta obravnavana kot „redna“ prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Med strankama ni sporno, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 17. 9. 2020. Glede na to, da se je rok za vložitev pritožbe, za vložitev katere je želela tožnica dobiti brezplačno pravno pomoč, iztekel 16. 9. 2020, tožnica s svojo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v nobenem primeru ne bi mogla biti uspešna, saj je le-to vložila po izteku tega roka.

10Iz tega razloga tožnica tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Za odločitev je nebistveno, koliko časa je preteklo, odkar je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa do takrat, ko je njeno vlogo dobil v obravnavo pristojen organ za brezplačno pravno pomoč. Pri odločitvi je bil namreč upoštevan datum, ko je tožničina vloga prispela na okrožno sodišče, torej 17. 9. 2020.

11Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

12V upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje (dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči) med strankama ni bilo sporno, sodišče pa je v zadevi presojalo pravilno uporabo materialnega prava. V skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 je zato sodišče odločilo na seji.