VSM Sklep IV Kp 34326/2020

Pritožba pooblaščencev oškodovanke kot tožilke A. A. se zavrne kot neutemeljena.

1Okrajno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka zavrnilo prošnjo oškodovanke kot tožilke A. A. za podaljšanje roka za dopolnitev vloge z dne 5. 5. 2020, pod točko II izreka pa je vlogo oškodovanke kot tožilke z dne 5. 5. 2020, dopolnjeno dne 18. 12. 2020 in 2. 3. 2021, na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), kot nepopolno zavrglo.

2Zoper sklep so se pritožili pooblaščenci oškodovanke kot tožilke zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom višjemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva višje sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

5Bistvo pritožbenih navedb pooblaščencev je v zatrjevanju, da odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi prošnje oškodovanke kot tožilke za podaljšanje roka za dopolnitev vloge ni pravilna. Izpostavljajo, da časovnega obdobja, ko procesni roki zaradi epidemije COVID-19 niso tekli, ni mogoče obravnavati kot časovnega obdobja, v katerem bi lahko oškodovanka kot tožilka poskrbela za dopolnitev obravnavane vloge. Pa tudi v delu časovnega obdobja, v katerem so procesni roki tekli, zdravstvena in socialna situacija oškodovanke kot tožilke ni bila takšna, da bi ji bilo mogoče upravičeno očitati nepravočasno dopolnitev nepopolne vloge.

6Pooblaščencem ni mogoče pritrditi. Po pravilni ugotovitvi, da je vloga oškodovanke kot tožilke z dne 5. 5. 2020, naslovljena kot „Prošnja in zahvala“, nejasna, nerazumljiva in nepopolna, je sodišče prve stopnje postopalo procesno pravilno, ko je skladno z določbo tretjega odstavka 76. člena ZKP vlagateljico s pozivom z dne 30. 10. 2020 pozvalo, naj vlogo v 8 dneh ustrezno popravi in dopolni, pri čemer jo je jasno opozorilo na posledice, če tega ne bo storila. Oškodovanka kot tožilka je na poziv odgovorila z vlogo z dne 18. 12. 2020, vendar znova neustrezno. Sodišče prve stopnje jo je zato, ob pravilnem upoštevanju okoliščine, da zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) procesni roki niso tekli, ponovno opozorilo, da je njena vloga še zmeraj nepopolna in da rok za dopolnitev vloge še ni potekel. Glede na prošnjo za podaljšanje roka za dopolnitev vloge pa je oškodovanko kot tožilko pozvalo, naj v roku 15 dni od ponovnega pričetka teka procesnih rokov predloži dokazila o svojih navedbah glede zatrjevane zdravstvene nezmožnosti, zaradi katere si naj ne bi mogla zagotoviti pravne pomoči. V odgovor je oškodovanka kot tožilka med drugim priložila zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem zaradi utrpele poškodbe, in sicer za obdobje do dne 28. 1. 2021. V zvezi z zatrjevanim zdravstvenim stanjem oškodovanke kot tožilke je sodišče prve stopnje dne 16. 2. 2021 opravilo še dodatne poizvedbe pri njenem izbranem zdravniku in glede na njegova pojasnila predlog za podaljšanje roka za dopolnitev vloge utemeljeno zavrnilo. To pa je ob pravilnem upoštevanju, da so začasno ustavljeni procesni roki začeli teči s 1. 2. 2021, storilo šele 5. 3. 2021, ko je hkrati tudi utemeljeno zavrglo njeno vlogo z dne 5. 5. 2020, dopolnjeno 18. 12. 2020 in 2. 3. 2021.

7Glede na opisano sosledje procesnih dogodkov ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam pooblaščencev, ki skušajo prepričati, da je sodišče prve stopnje pri svoji presoji zanemarilo začasno ustavljen tek procesnih rokov zaradi epidemije bolezni COVID-19 ter zdravstveno in socialno stanje oškodovanke kot tožilke. Višje sodišče tako ne dvomi, da je bil oškodovanki kot tožilki zagotovljen primeren rok za odpravo pomanjkljivosti v vlogi, njegovega podaljšanja pa oškodovanka kot tožilka in pooblaščenci v svojih zatrjevanjih niso upravičili in še manj izkazali. Zlasti ob upoštevanju drugih načinov vzpostavitve kontakta z odvetnikom, ki jih je izpostavilo že sodišče prve stopnje, se kot brezpredmetne izkažejo pritožbene navedbe, da oškodovanka kot tožilka nima partnerja, zaradi slabih odnosov pa ni deležna pomoči svojega sina. Povsem brez podlage pa so tudi nadaljnje pritožbene navedbe o specifični socialni situaciji oškodovanke kot tožilke, ki bi ji naj onemogočala financiranje pravne pomoči odvetnika. Napačno si pooblaščenci razlagajo tudi procesno postopanje sodišča prve stopnje v zvezi z nepopolno vlogo, ko trdijo, da bi lahko vlogo oškodovanke kot tožilke zavrglo kot nepopolno šele po tem, ko bi bila njena prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge pravnomočno zavrnjena. V tretjem odstavku 76. člena ZKP je namreč jasno določeno da sodišče od vložnika vloge, ki je nerazumljiva ali ne obsega vsega, kar je treba, da bi se dala obravnavati, zahteva naj jo popravi oziroma dopolni; če tega v danem roku ne stori, pa sodišče vlogo zavrže.

8Pritrditi ni mogoče niti pavšalni in hkrati nasprotujoči si pritožbeni navedbi pooblaščencev, da je laična vloga oškodovanke kot tožilke, v kateri smiselno zahteva izvedbo preiskave zoper fizično osebo, ki jo je ogoljufala, sicer res nepopolna, vendar še toliko sklepčna, da je upoštevaje določbo tretjega odstavka 168. člena ZKP ni mogoče zavreči. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zaključilo, da vloga oškodovanke kot tožilke za začetek kazenskega pregona tudi po dopolnitvah ni sposobna za obravnavo, ne kot predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj in ne kot obtožni predlog, kar vse je prepričljivo in tehtno pojasnilo v točkah 5 - 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa, na katere se v izogib ponavljanju višje sodišče v celoti sklicuje, ob odsotnosti relevantnih pritožbenih navedb, pa jim tudi nima ničesar za dodati.

9Glede na navedeno, in ker pritožba pooblaščencev glede odločilnih dejstev in okoliščin obravnavane zadeve ne vsebuje ničesar drugega, kar bi terjalo posebno presojo in odgovor višjega sodišča, je slednje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).