VSL Sklep IV Ip 381/2021

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za zavarovanje z začasno odredbo:

„1. Dolžniku se prepove kakršnokoli razpolaganje, uporaba, razkritje, izkoriščanje ali posredovanje podatkov, ki se štejejo za poslovno skrivnost, katerikoli tretji osebi in jih je dolžnik v obdobju od 27. 8. 2020 do 5. 11. 2020 prenesel iz podatkovnega strežnika upnika, in sicer z vsebino kot je razvidna iz priloženega USB ključa.

2V kolikor dolžnik obveze iz 1. točke začasne odredbe ne bo izpolnil, se mu izreče denarna kazen v znesku 10.000,00 EUR za vsako posamezno kršitev, ko ravna v nasprotju s to začasno odredbo.

3Ta začasna odredba začne veljati takoj in velja še 30 dni po pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe, izdane v postopku, ki jo bo upnik sprožil zaradi opravičbe te začasne odredbe, z vložitvijo tožbe zaradi kršitve pravic upnika glede protipravne pridobitve poslovne skrivnosti dolžnika oz. prepoved kršitve in prepoved uporabe ter razkritja poslovne skrivnosti v skladu z Zakonom o poslovni skrivnosti. Upnik je dolžan v roku 30 dni od dneva izdaje te začasne odredbe sodišču dokazati, da je začel ustrezni postopek, da opraviči to začasno odredbo, sicer bo sodišče postopek zavarovanja ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja.

4Ugovor zoper sklep o začasni odredbi ne zadrži njene izvršitve.

5Dolžnik je dolžan povrniti stroške zavarovanja z začasno odredbo v 15 dneh, pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku 15-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.“

2Upnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

3Pritožba je utemeljena.

4Upnik je vložil predlog za zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo. Predmet varstva je prepoved nedovoljene uporabe pridobljene poslovne skrivnosti.

5Zakon o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju ZPosS) v prvem odstavku 11. člena določa, da sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po tem zakonu, če predlagatelj (kumulativno) izkaže za verjetno: (1) da poslovna skrivnost obstaja, (2) da je imetnik poslovne skrivnosti iz tega zakona in (3) da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena. Poleg tega mora imetnik poslovne skrivnosti za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk (2. odstavek 11. člena ZPosS): nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode; da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale imetniku poslovne skrivnosti. Sodišče sme izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti začasno prepovedati uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti, prepovedati proizvodnjo, ponujanje, dajanje na trg ali uporabo blaga, ki je predmet kršitve, ali njegov uvoz, izvoz ali skladiščenje, ali zaseči ali odrediti izročitev blaga, ki je domnevno predmet kršitve, vključno z uvoženim blagom, da se prepreči njegov vstop na trg ali razširjanje na njem (3. odstavek 11. člena ZPosS).

6ZPosS v 5. členu določa, kdaj so pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti protipravne. V prvem odstavku določa, da je med drugim pridobitev poslovne skrivnosti protipravna, če se izvede z neposrednim nedovoljenim dostopom, prisvojitvijo ali kopiranjem dokumentov, predmetov, gradiv, vsebin ali elektronskih datotek, ki vsebujejo poslovno skrivnost ali je iz njih mogoče dognati poslovno skrivnost, ali z drugim ravnanjem, za katero se šteje, da je v nasprotju s poštenimi poslovnimi praksami. V drugem odstavku 5. člena zakon določa, da sta uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti med drugim protipravna, če jo uporabi ali razkrije oseba, ki izpolnjuje enega od teh pogojev: poslovno skrivnost je pridobila protipravno; krši sporazum o zaupnosti ali katerokoli drugo dolžnost molčečnosti v zvezi s poslovno skrivnostjo; krši pogodbeno ali katerokoli drugo dolžnost omejitve uporabe poslovne skrivnosti.

7Upnik je predlog za zavarovanje z začasno odredbo v bistvenem utemeljil na naslednjem. Kot delodajalec je z dolžnikom kot delavcem dne 10. 1. 2020 sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto vodje blagovne znamke. S podpisom pogodbe o zaposlitvi je bil dolžnik seznanjen in obveščen o podatkih, ki predstavljajo poslovno skrivnost in se je zavezal, da bo v času trajanja delovnega razmerja in še dve leti po prenehanju delovnega razmerja obdržal in varoval v tajnosti podatke, ki so opredeljeni kot poslovna tajnost v 7. členu pogodbe o zaposlitvi. Dolžnik se je nadalje zavezal, da poslovnih skrivnosti, s katerimi se je seznanil pri upniku, ne bo uporabil ali izkoristil. Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi je bil dolžnik seznanjen z vsemi notranjimi akti upnika, natančneje s Pravilnikom o delovnih razmerjih, v katerem je obveznost varovanja poslovne skrivnosti opredeljena v 74. členu. V njem je med drugim določeno, da morajo zaposleni pri prenosu informacij uporabljati le interne strežnike in ne smejo posredovati podatkov preko drugih nosilcev. Zaradi epidemije COVID-19 je prišlo do znatnega upada na delovnem področju, kjer je svoje delo opravljal dolžnik, zato mu je upnik ponudil drugo ekvivalentno delovno mesto, ki ga dolžnik ni sprejel in je posledično vedel, da mu bo upnik odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Upnik je dne 27. 8. 2020 vzpostavil sistem sledenja dostopanja do strežnika podjetja in 5. 11. 2020 ugotovil, da je dolžnik v obdobju od 27. 8. 2020 do 5. 11. 2020 protipravno sistematično preslikal in prenesel vrsto datotek iz upnikovega podatkovnega strežnika, in sicer na način, da je datoteke najprej prenesel na svoj službeni prenosni računalnik, nato pa še na druge medije in na svoj osebni računalnik, brez predhodnega obvestila in dovoljenja upnika. Da je dolžnik protipravno in samovoljno prenesel datoteke iz upnikovega strežnika, izhaja iz seznama dogodkov odpiranja datotek, kjer je razvidno sistematično sekundno odpiranje datotek, pogosto časovno prekrivanje odpiranja datotek in je bilo tako v eni sekundi prenesenih več dokumentov, kar je fizično zgolj za potrebe pregledovanja s klikom odpiranja in zapiranja nemogoče izvesti. Sama količina prenesenih podatkov in čas, v katerem so bili podatki preneseni s strežnika, kažeta, da dolžnik podatkov ni pridobival za opravljanje službenih nalog, saj so se podatki prenašali tudi ponoči. Iz seznama preslikanih datotek je razvidno, da je dolžnik sistematično prenašal prav vse podatke iz strežnika, do katerih je imel dostop, ne glede na to, ali so datoteke in podatki sodili v njegove delovne naloge ali ne. Na opisani način je dolžnik prenesel podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost upnika in imajo na trgu veliko vrednost pri konkurenčnih podjetjih, ki se ukvarjajo z isto dejavnostjo, z razkritjem teh podatkov pa bi upniku nastala velika premoženjska škoda, saj je med drugim prenesel pogodbe, ki jih ima upnik sklenjene s poslovnimi partnerji in so že same po sebi definirane kot poslovna skrivnost. Prenesel je vse ponudbe upnika od leta 2018 dalje, pri čemer je vrsta teh aktualnih, v fazi pogajanj s kupci, zato bi razkritje le-teh konkurenčnim podjetjem upniku povzročilo nepopravljivo poslovno škodo. Dolžnik je prenesel tudi celotne načrte novih kolekcij izdelkov, ki jih družba namerava lansirati na trg. Prenos podatkov je toliko bolj sporen, ker je dolžnik predsednik Plezalnega kluba ..., zato obstaja povsem utemeljena nevarnost, da bo dolžnik protipravno prenesene podatke uporabil in zlorabil za svoj račun. Upoštevaje navedeno je mogoče sklepati, da prenašanje podatkov ni bilo izvedeno zato, da bi se kasneje zbrisali, temveč da jih dolžnik hrani pri sebi z določenim namenom uporabe ali razkritja podatkov tretjim, s čimer je podana grozeča dejanska nevarnost, da bo dolžnik kršil upnikovo pravico do nerazkritja poslovne skrivnosti.

8Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da prva dva pogoja za zavarovanje z začasno odredbo obstojita. Ugotovilo je, da je upnik za verjetno izkazal obstoj poslovne skrivnosti in da je imetnik poslovne skrivnosti. Predlog za zavarovanje je zavrnilo, ker je presodilo, da upnik do standarda verjetnosti ni izkazal tretjega pogoja iz prvega odstavka 11. člena ZPosS (tretja alineja prvega odstavka 11. člena ZPosS) – da je bila upnikova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena. Obstoja nadaljnjih predpostavk za zavarovanje z začasno odredbo iz drugega odstavka 11. člena ZPosS sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.

9Sodišče prve stopnje je štelo za verjetno izkazano, da je dolžnik datoteke prenesel in jih ni zgolj pregledoval, saj je splošno znano dejstvo, da je v isti sekundi fizično nemogoče odpreti in zapreti več datotek hkrati. Vendar je po mnenju sodišča prve stopnje upnik s predložitvijo navedenega dokaza za verjetno izkazal le, da je dolžnik datoteke prenesel z upnikovega strežnika na svoj službeni računalnik. Po oceni sodišča pa zgolj prenos dokumentov, ki vsebujejo poslovno skrivnost, s strežnika na službeni računalnik ne predstavlja protipravne pridobitve poslovne skrivnosti. S tem ko je upnik, kot tudi navaja v predlogu, omogočil dostop do podatkov na strežniku samo omejenemu številu oseb ter z nivojem dostopnosti, ki je bila dodeljena zaposlenim glede na vrsto delovnega mesta, ki so ga zaposleni imeli, je po presoji sodišča prve stopnje dolžniku dal dovoljenje za dostop do navedenih podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, zato dolžnik s pregledovanjem in prenosom navedenih podatkov na službeni računalnik ni kršil upnikove pravice do ohranitve zaupnosti poslovne skrivnosti.

10Sodišče prve stopnje očita upniku neizpolnitev trditvenega bremena v delu, ko zatrjuje, da določeni preneseni dokumenti niso bili povezani z dolžnikovimi delovnimi nalogami. Ugotovilo je, da upnik ni z ničemer pojasnil, kaj so bile dolžnikove delovne naloge in kateri podatki sodijo v njegov delokrog, zato je tovrstni očitek dolžniku ostal neizkazan. Tudi sicer je sodna praksa že zavzela stališče, da sama hramba dokumentov, četudi ne sodijo v delavčev delokrog, na službenem računalniku, še ne pomeni kršitve poslovne skrivnosti. Upoštevaje navedeno je sodišče prve stopnje zaključilo, da prenos podatkov z upnikovega strežnika na dolžnikov službeni računalnik ne predstavlja protipravne pridobitve poslovne skrivnosti, saj ni šlo za nedovoljeno kopiranje dokumentov v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 5. člena ZPosS.

11Sodišče prve stopnje je menilo, da bi nadaljnji zatrjevani prenos s službenega računalnika na dolžnikov osebni računalnik in na druge medije lahko predstavljal protipravno uporabo sicer zakonito pridobljene poslovne skrivnosti v smislu druge alineje drugega odstavka 5. člena ZPosS. Vendar tega upnik ni uspel dokazati temveč je utemeljil le na domnevah. Upnik je po stališču sodišča prve stopnje pavšalno zatrjeval, da je dolžnik podatke po tem, ko jih je prenesel iz upnikovega strežnika na svoj službeni računalnik (kar je izkazal s predloženim seznamom odpiranja datotek), prenesel še na svoj osebni računalnik in na druge medije, za kar pa ne ponudi nikakršnega dokaza. V zvezi s tem je navedel le, da je dolžnik podatke prenesel iz upnikovega informacijskega sistema zato, ker je vedel, da mu bo upnik odpovedal pogodbo o zaposlitvi in je zato še pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi prenesel njemu dostopne podatke upnika, ki veljajo za poslovno skrivnost. Kot dokaz je priložil odpoved pogodbe o zaposlitvi dolžniku z dne 11. 11. 2020 (dana po 5. 11. 2020, ko je upnik ugotovil prenos poslovne skrivnosti na dolžnikov službeni računalnik), iz katere pa ne izhaja podatek o tem, kdaj je bilo dolžniku ponujeno drugo delovno mesto in zato sama odpoved ne dokazuje nič pravno pomembnega. Upnikove trditve o dolžnikovi nameri ostanejo zgolj na ravni hipotetičnega sklepanja, kar ne zadošča za dosego dokaznega standarda verjetnosti.

12Upoštevaje vse navedeno je sodišče prve stopnje zaključilo, da upnik ni uspel s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi dolžnik podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, iz svojega službenega računalnika prenesel na svoj osebni računalnik in/ali na druge medije. Zato upnik ni izkazal materialnega pogoja za izdajo začasne odredbe iz tretje alineje prvega odstavka 11. člena ZPosS, da je bila njegova pravica kršena.

13Po stališču sodišča prve stopnje upnik tudi ni uspel za verjetno izkazati, da grozi dejanska nevarnost kršitve njegove poslovne skrivnosti. Nevarnost grozeče kršitve poslovne skrivnosti je upnik gradil na dolžnikovi funkciji predsednika Plezalnega kluba ..., ker v tej vlogi nastopa kot uporabnik storitev oziroma dejavnosti upnika in ima poslovne veze z drugimi plezalnimi klubi ter pozna upniku konkurenčna podjetja. Po presoji sodišča prve stopnje zgolj dolžnikova funkcija predsednika Plezalnega kluba ... ne zadošča za upnikovo sklepanje o grozeči nevarnosti kršitve poslovne skrivnosti. Pri tem je upoštevalo, da namen ustanovitve in delovanja društev ne sme biti pridobivanje dobička. Upnikove trditve o razpolaganju s poslovno skrivnostjo tudi niso bile v ničemer konkretizirane.

14Višje sodišče pritrjuje upniku, da je podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Upnik mora pogoje za zavarovanje z začasno odredbo izkazati do standarda verjetnosti. To pomeni, da obstoji več argumentov, okoliščin, ki kažejo na to, da določeno dejstvo obstaja, kot tistih, ki kažejo na nasprotno. Sodišče prve stopnje je posamezne elemente prepovedane pridobitve in uporabe poslovne skrivnosti sicer pravilno ugotovilo in v tem delu pravilno sledilo upniku, zmotno pa je sklepalo, da upnik ni uspel do standarda verjetnosti izkazati, da je dolžnik ravnal protipravno, ker je podatke nedovoljeno kopiral – kopiral na način, ki mu je bil s pogodbo o zaposlitvi in 74. členom službenega pravilnika izrecno prepovedan. Upnik v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v tem delu dokazni standard postavilo previsoko (pritožbene navedbe na strani 4). Zlasti tiste kršitve, ki se zgodijo z uporabo računalniške tehnologije, so v dokaznem smislu izredno težko dokazljive. Praktično nemogoče je od upnika zahtevati konkretne trditve in dokaze o tem, na kateri nosilec je dolžnik prenašal podatke. Takšna zahteva bi utegnila izjaloviti možnost doseči začasno varstvo pravice. Na kršitev pravice je možno z zadostno mero verjetnosti sklepati iz obstoja drugih okoliščin, ki vsaka zase ali skupaj zadoščajo za verjetnost, da je do zatrjevane kršitve dejansko prišlo.

15Nesporna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel dolžnik v času zaposlitve takšen nivo računalniškega dostopa do podatkov, da je do podatkov, ki so poslovna skrivnost, lahko dostopal. Upnik sicer navaja, da je dostopal do podatkov izven njegovega delokroga, vendar je nesporno, da je upnik dolžniku takšen nivo dostopa dopustil. Upnik ni zatrjeval, da je dolžnik dosegel podatke, ki jih glede na njegov nivo dovoljenega dostopa ne bi mogel doseči. Dolžniku je bil prepovedan prenos podatkov iz računalniškega okolja izven upnikovega podjetja, kar je upnik v predlogu za zavarovanje zadosti utemeljil. Okoliščine, ki kažejo na verjetnost, da je do tega prišlo, pa so tudi po prepričanju višjega sodišča – v tem delu višje sodišče pritrjuje pritožbi – čas, obseg in način prenesenih podatkov. Do prenosa podatkov je prišlo v zelo kratkem času, v veliki meri v noči med 4. in 5. 11. 2020 (od 22. ure do 2. zjutraj), in na način, ki je tudi sodišče prve stopnje prepričal v to, da si dolžnik v tej pozni uri datotek ni zgolj ogledoval. Hiter, sekundni prenos več datotek, sistematičen prenos vseh datotek iz strežnika, in na način, ki ga je upnik izkazal na priloženem USB ključu, ki ga je pregledalo tudi višje sodišče, tudi po prepričanju višjega sodišča izkazuje kopiranje celotnih sklopov podatkov (datotek), ki jih je upnik natančno in primeroma opisal v predlogu za zavarovanje, razvidni pa so tudi iz priloženega USB ključa. Vse to se je zgodilo tik (5 dni) pred dejansko odpovedjo delovnega razmerja. Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da upnik ni predložil nobenega dokaza, da je dolžnik že pred dejansko odpovedjo delovnega razmerja bil seznanjen z alternativo, ali sprejeti drugo ponujeno delovno mesto ali pa izgubiti zaposlitev pri dolžniku. Vendar je upnik v tem delu podal povsem jasne in življenjske trditve o pogajanju z dolžnikom, v primeru spora pa predlagal tudi dokaz z zaslišanjem pri upniku zaposlene, ki se je z dolžnikom pogajala. Sicer pa to ni odločilno. Odločilno je povezati dejansko odpoved delovnega razmerja in prenosov podatkov, ki so poslovna skrivnost. Tu pa je bistveno, da je šlo za izreden, sistematičen obseg prenosa podatkov, z izjemno časovno dinamiko in obsegom prenosa podatkov. Vse to kaže na verjetnost, da je prišlo do prepovedanega prenosa podatkov izven upnikovega računalniškega okolja – upnik zatrjuje kopiranje na dolžnikov osebni računalnik in na druge računalniške medije. Pridobitev dokaza o slednjem pa je, kot upnik pravilno opozarja, probatio diabolica. Čemu bi sicer dolžnik, ki je bil pri upniku vodja blagovne znamke, na svoj službeni računalnik sekundno prenašal podatke o vseh pravnih poslih, sklenjenih in še odprtih, o kadrih, o upnikovih računovodskih podatkih, o poslovnih dogodkih doma in v tujini (preteklih in prihodnjih), tudi tistih, ki zatrjevan niso spadali v dolžnikovo delovno obveznosti pri upniku. Prenos obsega celo CNC načrte in podobno. Vse te okoliščine, povezane skupaj, po prepričanju višjega sodišča zaenkrat pomenijo to, da je upnik do standarda verjetnosti izkazal tudi tretji pogoj iz prvega odstavka 11. člena ZPosS.

16Da je dolžnik sedaj zaposlen v društvu, ki naj bi bilo po zakonu neprofitno, ne more biti argument za zavrnitev začasne odredbe. Pomembne so dejanske in ne pravne okoliščine zadeve. Tudi v tem delu so razlogi sodišča prve stopnje zmotni.

17Podan je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Višje sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, pri tem pa zavzame razloge tudi o ostalih pogojih za zavarovanje z začasno odredbo, ki jih je v sedaj razveljavljenem sklepu opustilo.

18Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.