VSL Sklep II Ip 427/2021

I. Pritožba upnika se zavrne in sklep v izpodbijani I. točki potrdi.

II. Upnik sam krije stroške vložene pritožbe, dolžnica pa odgovora na pritožbo.

III. Pritožba dolžnice se zavrne in sklep v izpodbijani III. točki potrdi.

IV. Pritožnica sama krije stroške vložene pritožbe, upnik pa odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se ugovoru dolžnice z dne 27. 7. 2020 zoper sklep o izvršbi I 1725/2020 z dne 15. 7. 2020 ugodi, sklep o izvršbi razveljavi, predlog za izvršbo zavrne ter se razveljavijo opravljena dejanja in se postopek ustavi (I. točka sklepa), predlog dolžnice za odlog izvršbe z dne 27. 7. 2020 se zavrne (II. točka sklepa), dolžnica sama krije stroške vloge z dne 27. 7. 2020, vloge z dne 25. 8. 2020, obeh vlog z dne 31. 8. 2020, vloge z dne 21. 10. 2020 in vloge z dne 30. 11. 2020 (III. točka sklepa), upnik pa sam krije stroške vloge za dne 3. 8. 2020 (IV. točka sklepa).

2Upnik je vložil pritožbo zoper I. točko sklepa ter predlagal, da se pritožbi ugodi, razveljavi sklep v izpodbijani točki I ter dolžnici izreče kazen zaradi neizpolnitve obveznosti, hkrati pa se dolžnici naloži plačilo stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izpodbijana točka je nepravilna in nezakonita. Naslovno sodišče je s sklepom o izvršbi z dne 15. 7. 2020 dovolilo izvršbo in sicer je dolžnici naložilo, da upniku omogoči stike za mladoletno A. A. od dne 20. 7. 2020 do dne 30. 7. 2020 ter od dne 10. 8. 2020 do 20. 8. 2020 ter od 1. 9. 2020 dalje vsak drugi petek po koncu pouka v šoli od 15.00 ure (kadar je dela prost dan pa, da upnik prevzame mladoletno A. A. na domu matere ob 10.00 uri) in da jo dolžnica prevzame na domu upnika v nedeljo ob 19.00 uri. V primeru, da dolžnica ne bi izpolnila obveznosti iz I. točke, se izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR. Izvršbo za izterjavo denarne kazni bo sodišče opravilo po uradni dolžnosti ter dolžnici naložilo, da mora upniku povrniti stroške postopka v znesku 103,73 EUR. Prvo sodišče je ta sklep izdalo 15. 7. 2020, kar pomeni, da bi morala dolžnica dne 20. 7. 2020 pripraviti mladoletno A. A., da odide na stik z upnikom, pa le-tega ni storila. Dolžnica je ugovor podala komaj 27. 7. 2020, torej sedem dni po tem, ko bi morala izpolniti svojo obveznost. 55. člen zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa razloge za ugovor, med katerimi je v 5. točki prvega odstavka določeno, da je ugovor zoper slep o izvršbi mogoče vložiti, če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično. Upnik poudarja, da v času ugovora ni obstajal noben razlog za podajo ugovora, še zlasti pa ne na podlagi 5. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Sodna poravnava, katero sta stranki tega postopka sklenili dne 10. 5. 2017 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. II N 598/2016, na dan podaje ugovora dolžnice dne 27. 7. 2020 ni bila razveljavljena, odpravljena ali spremenjena. Upnik poudarja, da je bil sklep o izvršbi z dne 15. 7. 2020 izdan na podlagi pravnomočne sodne poravnave in ne na podlagi odločbe. 55. člen ZIZ v 4. točki določi razlog za ugovor, če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena. V 5. točki pa, če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično. V konkretnem primeru bi moralo naslovno sodišče torej uporabiti 5. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ in ne 4. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ. Na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ pa sodišče po uradni dolžnosti pazi le na razlog po 4. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, ne pa po 5. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Naslovno sodišče je torej naredilo procesno napako, ko je po uradi dolžnosti pazilo na ugovorni razlog. Poleg tega navaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani dne 9. 10. 2020 izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti, s katero je spremenilo stike med mladoletno A. A. in upnikom, torej tri mesece po izdaji sklepa o izvršbi z dne 15. 7. 2020. Sodišče bi moralo zato dolžnici izreči denarno kazen zaradi onemogočanja stikov upniku z mladoletno A. A. Sodišče pa je čakalo tri mesece, preden je izdalo izpodbijani sklep. Dolžnica pa v tem času namerno ni dopuščalo stikov upnika z mladoletno A. A. Predlaga, da sodišče izreče denarno kazen v višini 1.000,00 EUR za vsako neizpolnjeno obveznost po sklenjeni sodni poravnavi z dne 10. 5. 2017 in priglaša pritožbene stroške.

3Pritožnica je vložila pritožbo zoper III. točko sklepa iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da upniku naloži plačilo stroškov dolžnice za vloge z dne 27. 7. 2020, 25. 8. 2020, 31. 8. 2020, 21. 10. 2020 in 30. 11. 2020, kot tudi stroške te pritožbe v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sklep je v izpodbijanem delu nezakonit. Dolžnica je stroške, ki so nastali z vlogama 27. 7. 2020 in 19. 8. 2020, priglasila upoštevaje rok, določen v osmem odstavku 38. člena ZIZ, torej takoj, ko so bili znani in so nastali, torej pravočasno. Obe vlogi pa sta bili potrebni. Vloga z dne 27. 7. 2020 je po vsebini ugovor zoper sklep o izvršbi. V kolikor dolžnica ugovora ne bi vložila, bi sklep postal pravnomočen. Sodišče se je o možnosti obstoja ugovornega razloga seznanilo prav iz navedb in predlaganih dokazov dolžnice. Brez ugovornih navedb ne bi samo opravljalo poizvedb pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Z ugovorom je dolžnica uspela, zato je upravičena do povrnitve stroškov. Potreben je bil tudi predlog za odlog izvršbe. Sodišče ga je sicer zavrnilo, vendar šele pol leta po vložitvi predloga. Smiselno bi bilo, da bi sodišče najprej ugodilo predlogu za odlog izvršbe, ker je bil utemeljen, potem pa naknadno, ko bi izvedlo vse dokazne predloge, odločilo še o ugovoru. Zato bi moralo sodišče priznati tudi stroške za predlog za odlog izvršbe. Sodišče samo pa se ni držalo devetega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da mora o stroških odločiti sodišče v roku 8 dni po prejemu zahteve. Tudi ostale vloge, za katere prvo sodišče ni priznalo stroškov, so bile potrebne. Dolžnica ne sledi obrazložitvi sodišča, da stroškov vlog ni mogoče naprtiti upniku, ker jih ni povzročil neutemeljeno. Od trenutka, ko je upnik prejel ugovor dolžnice, ko je bil seznanjen z njenimi navedbami, bi lahko ocenil, da z vztrajanjem pri prisilni izvršbi povzroča dodatno škodo mladoletni hčerki. V tem delu mu je zato mogoče očitati, da je stroške, ki so nastali v postopku, povzročil neutemeljeno. Opozarja pa tudi, da je bila potrebna tudi vloga z dne 19. 8. 2020, kjer so bili pravočasno priglašeni stroški, o katerih pa sodišče še ni odločalo. S tem v zvezi predlaga izdajo dopolnilnega sklepa. Priglaša stroške pritožbe in predloga za izdajo dopolnilnega sklepa.

4Upnik je odgovoril na pritožbo dolžnice ter predlagal njeno zavrnitev. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

5Dolžnica je odgovorila na pritožbo upnika ter predlagala njeno zavrnitev, navedla pa je še, da je bilo ravnanje dolžnice pravilno, se je izkazalo tudi v nadaljevanju postopka v zadevi II N 859/2020, saj je nepravdno sodišče v tej zadevi izdalo dne 4. 1. 2021 začasno odredbo, da stiki med upnikom in hčerko A. A. potekajo osebno ali po telefonu, če mladoletna A. A. izrazi željo in pobudo za stik, potem, ko na podlagi predhodno izdane začasne odredbe o stikih pod nadzorstvom CSD upnik stikov ni izvrševal in je bila A. A., ki jo je dolžnica v oktobru 2020 pripeljala na dva stika na CSD, v velikem stresu. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

K pritožbi upnika

6Pritožba ni utemeljena.

7V tem delu je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita in se v izogib ponavljanju višje sodišče v celoti sklicuje na pravilno obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje.

8Iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje po predlogu upnika s sklepom o izvršbi z dne 15. 7. 2020 dovolilo izvršbo na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II N 598/2016 z dne 10. 5. 2017, s katero so bili določeni stiki med mladoletno A. A. in njenim očetom upnikom iz te zadeve ter je dolžnici naložilo, da mora v roku 8 dni omogočiti upniku stike z mladoletno hčerko v skladu z izvršilnim naslovom. Hkrati je dolžnici za primer, če obveznosti ne bi v naloženem roku izpolnila, določilo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR ter še dovolilo izvršbo zaradi izterjave upnikove denarne terjatve za stroške izvršbe. Dolžnica je podala ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je poudarila, da stikov ne onemogoča, vendar pa mladoletna hčerka sama ne želi stikov zaradi neprimernega vedenja očeta in je poudarila, da je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v nepravdnem postopku že vložila predlog za izdajo začasne odredbe za spremembo stikov. V nadaljevanju postopka pa je priložila še sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II N 859/2020 9. 10 2020, iz katerega je razvidno, da je bil izvršilni naslov v tej zadevi spremenjen na način, da stiki med upnikom in mladoletno A. A. potekajo vsak ponedeljek od 14.00 do 15.00 ure v prostorih Centra za socialno delo ..., Enota ... v prisotnosti strokovnega delavca centra za socialno delo. Z vpogledom v omenjeno začasno odredbo se je sodišče prepričalo, da učinki začasne odredbe nastopijo takoj in trajajo najmanj devet mesecev. Prvo sodišče je tako ugotovilo, da je podan razlog iz 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ za ugoditev ugovoru in to upoštevalo po uradni dolžnosti.

9Pritožnik meni, da v času ugovora ni obstajal noben razlog za podajo ugovora, še zlasti pa ne na podlagi 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, saj sodna poravnava, ki sta jo stranki postopka sklenili 10. 5. 2017 in na podlagi katere kot na izvršilnem naslovu temelji izvršilni postopek, ni bila razveljavljena, odpravljena ali spremenjena na dan vložitve ugovora dolžnice dne 27. 7. 2020.

10Navedeno pravno stališče pritožnika pa je napačno. Dejstvo je, da je potrebno upoštevati okoliščine ob času odločanja o ugovoru ter je sodišče prve stopnje pravilno pri svoji odločitvi uporabilo 4. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ po uradni dolžnosti glede na drugi odstavek 55. člena ZIZ in ob upoštevanju 76. člena ZIZ. 4. točka 55. člena ZIZ navaja, da je ugovor mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa, če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, kar mora sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru paziti po uradni dolžnosti. 76. člen ZIZ pa določa, da poleg drugih primerov, ki so določeni v tem zakonu, sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.

11Pritožniku je pojasniti, da zmotno meni, da bi moralo sodišče v primeru spremembe izvršilnega naslova kot sodne poravnave upoštevati 5. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ, to je, da če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično. 5. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ namreč predvideva situacijo, kadar se sodna poravnava razveljavi ali izreče za nično v okviru tožbe za razveljavitev sodne poravnave kot izrednega pravnega sredstva, ki ga določa 392. do 393. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, ali ko pride do razveljavitve izvršljivega notarskega zapisa ali ugotovitve ničnosti, medtem ko je 4. točka splošna in se uporablja, kadar je odločba, na podlagi katere je izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, pri tem pa pravni termin odločba zajema med drugim različne sodne odločbe, sodna odločba pa je tudi sodna poravnava. V konkretnem primeru je dejstvo je, da je upnikov izvršilni naslov začasno izgubil pravni učinek, saj ga je začasno nadomestila začasna odredba z dne 9. 10. 2020. Začasna odredba pa učinkuje še preden postane pravnomočna, saj ima pomen sklepa o izvršbi. S tem pa je odpadla tudi temeljna predpostavka obravnavane izvršbe in je podan ugovorni razlog iz 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti ob odločanju o ugovoru.

12Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), je višje sodišče pritožbo upnika zoper I. točko sklepa zavrnilo in sklep potrdilo. O predlogu za izrek denarne kazni pa odloča sodišče prve stopnje in ni v pristojnosti višjega sodišča.

13Ker je pritožnik s pritožbo propadel, tudi sam krije stroške vložene pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 38. člena ZIZ).

14Dolžnica sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj navedbe v odgovoru na pritožbo niso prispevale k hitrejši rešitvi zadeve ter torej ne gre za stroške, ki bi jih upnik dolžnici neutemeljeno povzročil (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom in šestim odstavkom 38. člena ZIZ).

K pritožbi dolžnice

15Dolžnica vlaga pritožbo zoper III. točko sklepa, to je zoper odločitev o stroških.

16Odločitev o stroških je pravilna in višje sodišče sprejema vse razloge, ki jih je v zvezi s to odločitvijo navedlo sodišče prve stopnje. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da stroške, ki so bili pravočasno priglašeni v vlogi z dne 27. 7. 2020, to je za ugovor in predlog za odlog, ni priznalo. Dejstvo je, da mora obstoj ugovornega razloga iz 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ izvršilno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti in to ob odločitvi o ugovoru, kar pomeni, da je prvo sodišče dolžno tudi samo pribavljati listine. Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi stroškovni predlog dolžnice za povrnitev vložitve predloga za odlog izvršbe, saj je prvo sodišče iz večih razlogov predlog za odlog zavrnilo, med drugim tudi zaradi pomanjkljive trditvene podlage. Pri tem na drugačno odločitev ne more vplivati dejstvo, kdaj je sodišče o obeh vlogah odločalo, rok 8 dni za odločitev o stroških je le instrukcijski rok.

17Tudi če so bile vloge z dne 25. 8. 2020, 31. 8. 2020, 21. 10. 2020 potrebne, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pri priglasitvi teh stroškov pritožnica ni ravnala v skladu z določbo osmega odstavka 38. člena ZIZ ter jih zato ni mogoče obravnavati kot pravočasne, saj teh stroškovnih zahtev ni podala v vsaki posamezni vlogi, ampak prvič šele v vlogi z dne 30. 11. 2020.

18Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da stroške vloge z dne 30. 11. 2020 ni mogoče šteti kot stroške, ki bi jih bilo moč kakorkoli naložiti v povračilo nasprotni stranki, saj so ciljali le na pospešitev postopka oziroma reševanje zadeve, poleg tega pa tudi na prepozno priglasitev stroškov zakrivljeno s strani dolžnice same.

19Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo dolžnice zoper točko III zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20O predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa v zvezi s stroškovno priglasitvijo v vlogi z dne 19. 8. 2020 pa bo v nadaljevanju odločalo sodišče prve stopnje.

21Pritožnica sama krije stroške vložene pritožbe, saj s pritožbo ni uspela ter torej ne gre za stroške, ki bi jih upnik dolžnici neutemeljeno povzročil (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 38. člena ZIZ).

22Upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj navedbe v odgovoru na pritožbo niso prispevale k hitrejši rešitvi zadeve ter torej ne gre za stroške potrebne za izvršbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 38. člena ZIZ).