VSRS Sklep VIII DoR 16/2021-8

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za osebno opravičilo in objavo opravičila v sredstvih javnega obveščanja (v dnevnih časopisih Dnevnik in Delo), v zvezi z vsebino pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Odločitev temelji na stališču, da morajo biti tudi v primeru nedenarnih sankcij, ki so v 178. členu Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001) predvidene za nepremoženjsko škodo, povzročeno s kršitvijo osebnostnih pravic, podani vsi elementi odškodninske odgovornosti. V konkretnem primeru pa element protipravnosti ni podan.

2Sodišče druge je pritožbi tožnika delno ugodilo le v delu, ki se nanaša na višino stroškov postopka, sicer pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnik predlaga dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj:

- ali predstavlja neutemeljeno in nezakonito pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nedopustno ravnanje tožene stranke v smislu izpolnjevanja pogojev za obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca po določilih Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) in tudi določilih OZ;

- ali je toženi stranki kot delodajalcu mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem tako glede izreka pisnega opomina kot naknadnim delovanjem (ko ni želel omogočiti delavcu zagovora in tudi ne preklicati izjave, itd.) ravnala protipravno in je pri tem zlorabila svoje pravice in kršila določila ZDR-1 in OZ ter Ustave RS;

- ali je vsebina nezakonitega opozorila tožniku takšna, da je zaradi nje prišlo do razžalitve tožnikove časti in dobrega imena in ima vsa upravičenja glede uveljavljanja pravic po določilih ZDR-1, OZ in Ustave RS;

- ali je tožnik podal zadostno trditveno podlago, da je iz nje mogoče zaključiti o kršitvi osebnostnih pravic oziroma razžalitvi dobrega imena in časti ter s tem protipravnosti ravnanja tožene stranke, ko tožnik ni imel nikakršnih možnosti pojasnitve celotne zadeve in ali ima tožnik v takšnih primerih zagotovljeno ustrezno pravno varstvo v skladu z določili OZ in Ustave RS.

4Predlog ni utemeljen.

5Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena niso podani. Zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.

7Senat je odločitev sprejel soglasno.