VSK Sklep VII Kp 418/2020

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

1Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog, da se iz spisa izločijo dokazi, in sicer uradni zaznamek kriminalista D. T. o zbranih obvestilih z dne 17. 4. 2019, sestavljen na podlagi pridobljenih izjav od mld. N. dne 8. 4. 2019 in dne 12. 4. 2019; celoten zapisnik o zaslišanju kriminalista D. T. z dne 8. 10. 2020, ko je zaslišan kot priča v preiskavi izpovedal o informacijah, ki jih je pridobil pri zbiranju obvestil od mld. N. dne 8. 4. 2019 in dne 12. 4. 2019; del zapisnika o zaslišanju socialne delavke T. M. z dne 8. 10. 2020, in sicer v delih, ko se njena izpovedba nanaša na to, kaj je odgovarjala mld. N. na vprašanja kriminalista D. T. dne 8. 4. 2020 in dne 12. 4. 2020, ter da se iz izvedenskega mnenja z dne 10. 2. 2020 in z dne 26. 10. 2020, ki ga je izdelal izvedenec, izločijo: - navedbe, v katerih izvedenec povzema izjave otroka, ki jih je slednji podal neposredno izvedencu; - navedbe, ki jih izvedenec povzema iz spisa glede izjav otroka, zlasti iz uradnega zaznamka kriminalista D. T. o zbranih obvestilih z dne 17. 4. 2019; - ter zaključki izvedenca v izvedenskem mnenju in dopolnitvi izvedenskega mnenja, ki jih na podlagi zgoraj navedenih navedb napravi izvedenec.

2Zoper sklep je vložila pritožbo obdolženkina zagovornica, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izločitev dokazov, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje, vsebovana v izreku izpodbijanega sklepa, pravilna in tudi obrazložena s prepričljivimi razlogi, pritožbene navedbe je ne morejo izpodbiti. V obravnavani zadevi je obdolženkina zagovornica podala predlog za izločitev navedenih dokazov glede na pojasnilo izvedenca, da tedaj triletna mld. N. C. ob razgovoru s kriminalistom ni mogla razumeti pravne dobrote, da ni dolžna pričati, kriminalist pa je kljub temu od nje pridobival izjave. Pri zbiranju obvestil na podlagi drugega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) gre za neformalna dejanja, o katerih se sestavi uradni zaznamek. Če je pridobljen zakonito in skladno z zakonskimi pooblastili policije, to ni nedovoljen dokaz, ne gre pa za dokaz, na katerega bi se smela opreti sodba. Policija lahko zbira obvestila oziroma opravi informativni pogovor z osebami, od katerih pričakuje kakšno koristno informacijo o kaznivem dejanju in storilcu. Pri tem policija ne sme uporabiti nobene oblike prisile ali ravnati na način, ki bi pomenil storitev kaznivega dejanja oziroma bi bil v nasprotju z etičnimi merili. Iz podatkov spisa ne izhaja, da so bila obvestila od mladoletne oškodovanke zbrana pod prisilo. Razgovor je bil sicer opravljen brez vednosti in prisotnosti oškodovankinih staršev, vendar pa to v ničemer ne vpliva na zakonitost opravljenega razgovora. Ko policisti izvajajo policijska pooblastila proti otroku, o tem obvestijo starše ali skrbnika, če to zahtevajo koristi otroka, če pa bi bilo obveščanje staršev ali skrbnika v nasprotju z koristmi otroka, pa policisti ne obvestijo staršev ali skrbnika, temveč o postopku obvestijo pristojni center za socialno delo (tretji odstavek 18. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije). Pri razgovoru kriminalista z oškodovanko sta bili prisotni oškodovankina pomočnica vzgojiteljice kot zaupna oseba in socialna delavka.

5Uradni zaznamek o razgovoru s privilegirano pričo se izloči v kazenskem postopku, ko se taka priča odreče pričevanju ali ko sodišče ugotovi, da gre za mladoletno osebo, ki ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, ter da ne gre za nobeno od dveh izjem iz tretjega odstavka 236. člena ZKP, ki dopuščata zaslišanje take mladoletne osebe, to je da zaslišanje mladoletne osebe zahteva sam obdolženec ali da sodišče oceni, da je zaslišanje mladoletne osebe v njeno največjo korist. V obravnavanem primeru pa je, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in tega pritožnica ne izpodbija, sodišče ocenilo, da je bilo zaslišanje mladoletne oškodovanke, ki glede na svojo starost in duševno razvitost ni mogla razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, ki je bilo opravljeno s pomočjo izvedenca (t.i. forenzični intervju) še pred vložitvijo zahteve za preiskavo, v njeno največjo korist. Zato ni nobene podlage za izločitev navedenih dokazov.

6Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo obdolženkine zagovornice kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).