VSC Sklep II Cpg 42/2021

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje:

- spremeni v odločitvi o ugotovitvi, da udeleženec ni izkazal pravnega interesa za prijavo udeležbe v postopku in za vložitev pritožbe, tako, da se ugotovi, da je udeleženec izkazal pravni interes za prijavo udeležbe in za vložitev pritožbe ter se mu dovoli udeležba v tem postopku,

- razveljavi v odločitvi, da se zavrže pritožba udeleženca.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da udeleženec ni izkazal pravnega interesa za prijavo udeležbe v postopku in s tem za vložitev pritožbe zoper sklep, zato jo je zavrglo. Ugotovilo je, da ima nasprotni udeleženec v sodni register vpisane tri člane nadzornega sveta, pri čemer je dvema potekel mandat, zato nadzorni svet ne more biti sklepčen in ni zakonito sestavljen, saj je imel le enega člana nadzornega sveta. 151.a člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) je jasen in ga ni mogoče širiti na potrebe po izdaji soglasja, ko sodišče odpravlja nezakonitost delovanja družbe z imenovanjem nadomestnih članov, ker skupščina ni tega storila. Namen tega postopka je, da sodišče imenuje manjkajoče člane v nepravdnem postopku, da se zagotovi pogoje, da lahko organ odloča. Udeleženca ni mogoče šteti kot materialnega udeleženca, saj tega ni izkazal. Ni izkazal kakšen vpliv naj bi imel nanj sklep sodišča. Sklep nima vpliva na udeleženca kot na njegov pravni položaj, saj ne spreminja pravic in obveznosti udeležencev v postopku prisilne poravnave. Ni podan pravni interes udeleženca.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo udeleženec po pooblaščeni odvetniški družbi iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V pritožbi navaja, da je 23. 9. 2020 zoper dolžnika, nasprotnega udeleženca, vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Udeleženčeva terjatev do dolžnika po stanju na 17. 9. 2020 znaša 5.053.821,84 EUR. Napačno je stališče, da je namen 151.a člena ZFPPIPP le postaviti omejitve organom nadzora oziroma skupščini, ne pa drugemu sodniku pri istem sodišču. Nedvomno je glavni namen navedene določbe v omejevanju pristojnosti nadzornega organa oziroma skupščine, vendar sodišče spregleda, da so te omejitve v interesu upnikov, ki imajo zaradi zasledovanja poplačila čim večjega dela terjatev interes, da so v organe poslovodstva in nadzora insolventnega dolžnika imenovane primerno usposobljene osebe, ki bodo pri delovanju ustrezno upoštevale interese upnikov. Interes za udeležbo je udeležencu kot upniku priznan že na podlagi zakona 151.a člena ZFPPIPP in ga ni treba dodatno utemeljevati.

3Predlagatelj v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da kolikor bi obveljale pritožbene navedbe udeleženca, bi se izvotlile določbe 256. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), ki določa sodno imenovanje članov nadzornega sveta v nujnih primerih. V takšnem primeru sploh ne bi moglo priti do imenovanja manjkajočih članov nadzornega sveta z uporabo 151.a člena ZFPPIPP, saj sodišče ne bi moglo izdati soglasja k imenovanju, ker ne bi moglo pridobiti mnenja upniškega odbora, ker še ni oblikovan. S tem bi se nedopustno poseglo v ustavno pravico predlagatelja, kot večinskega lastnika nasprotnega udeleženca, do svobodne gospodarske pobude in organiziranja upravljanja na način, da lahko družba opravlja dejavnost.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je z meritornim sklepom z dne 30. 10. 2020 ugodilo predlogu predlagatelja in imenovalo manjkajoča člana nadzornega sveta za čas do izvolitve na skupščini delničarjev nasprotnega udeleženca (listna št. 26, 27 spisa). Sklep je izdalo po ugotovitvi, da je dvema članoma nadzornega sveta potekel mandat. Oprlo se je na 256. člen ZGD-1, ki določa za primer, če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Sodišče prve stopnje je predlagatelja štelo za zainteresirano osebo po 256. členu ZGD-1, ta je po trditvah v predlogu imetnik več kot 96 % delnic v nasprotnem udeležencu. Ni pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu štelo udeleženca kot osebo z izkazanim pravnim interesom za prijavo udeležbe ter posledično za pritožbo zoper meritorni sklep. Udeleženec je po trditvah v prijavi udeležbe in pritožbi zoper meritorni sklep vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave zoper nasprotnega udeleženca pri Okrožnem sodišču v Celju St 2024/2020, njegova terjatev na 17. 9. 2020 znaša 5.053.821,84 EUR, kar utemeljeno ponavlja v obravnavani pritožbi.

6V skladu s prvim odstavkom 32. člena ZNP-1 udeleženci lahko vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji. Kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko glede odločitve, ki se nanj nanaša, vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. V tem primeru sodišče prve stopnje presodi, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva.

7V povzetem členu zakon ureja legitimacijo za vlaganje pravnih sredstev. Udeleženci v nepravdnem postopku so tisti, ki dejansko sodelujejo v postopku (formalni udeleženci), ne glede na to, ali so subjekti razmerja, o katerem se odloča, ter osebe, na katere se sodna odločba neposredno nanaša oziroma katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (materialni udeleženci), čeprav v postopku dejansko (še) ne sodelujejo¹. Narava razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, pogosto zahteva, da odločba učinkuje proti širšemu krogu oseb, kot so stranke postopka. Postopka se lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bodo ali utegnejo biti prizadete s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku².

8Udeleženec je v prijavi udeležbe in pritožbi zoper meritorni sklep zatrjeval, da ni izpolnjen posebni pogoj po 151.a členu ZFPPIPP, ker je nad nasprotnim udeležencem uvedena prisilna poravnava. Ta v prvi točki prvega odstavka določa, da sta organ nadzora ali skupščina insolventnega dolžnika ne glede na splošna pravila o pristojnosti organov insolventnega dolžnika pristojna sprejeti samo: sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, če se za tako odločitev dobi soglasje sodišča. V pritožbi utemeljeno ponavlja te trditve.

9V dejanskih okoliščinah tega primera, ko naj bi predlagatelj z meritornim sklepom o imenovanju članov nadzornega sveta obšel soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave po 151.a členu ZFPPIPP, je pravni interes udeleženca kot upnika v tem, da želi sanirati to domnevno nezakonito stanje v nasprotnem udeležencu, nad katerim je uvedena prisilna poravnava. Predlagatelj kot večinski delničar in nasprotni udeleženec (dokler ga zastopa direktor, ki ga je imenoval sodno imenovani nadzorni svet) nimata tega interesa. Stališče sodišča prve stopnje dejansko pomeni, da ni nikogar, ki bi imel pravno korist od sanacije zatrjevanega obida zakona. Preozko in zato zmotno je presojalo pravni interes udeleženca le skozi (ne)možnost izjave v postopku prisilne poravnave, ker upniški odbor še ni bil oblikovan, zaradi česar sodišče v postopku prisilne poravnave ni moglo pridobiti mnenja upniškega odbora.

10Predlagatelj v odgovoru na pritožbo neutemeljeno navaja, da kolikor bi obveljale pritožbene navedbe, bi se izvotlile določbe 256. člena ZGD-1 in bi ta izgubila pomen, saj imenovanja manjkajočih članov nadzornega sveta preko sodišča ne bi bilo možno predlagati, da naj bi se s tem poseglo v ustavno pravico predlagatelja kot večinskega lastnika nasprotnega udeleženca do svobodne gospodarske pobude in organiziranje upravljanja na način, da lahko družba opravlja dejavnost. V tem primeru gre za kolizijo interesov večinskega delničarja in (glede na znesek terjatve nad 5 mio EUR) večjega upnika. Glede na to, da je bila nad nasprotnim udeležencem uvedena prisilna poravnava, se zaradi njenih pravnih posledic do odprave insolventnosti interes delničarjev umakne interesu upnikov.

11Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da udeleženec nima pravnega interesa, da ni izkazal udeležbe in zavrglo pritožbo. Zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi ter deloma spremenilo, deloma pa razveljavilo sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 355. člena ZPP in peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom ZNP-1).

12V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje opravi postopek s pritožbo udeleženca zoper meritorni sklep.

13Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Nepravdni postopek, zakon s komentarjem D. Wedam-Lukić in A. Polajnar-Pavčnik, ČZP Uradni list RS, 1991, stran 40.
² Sklep VSL II Cp 2763/2011.