VSK Sklep I Cp 266/2021

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog R.M. za delitev solastnine na parceli št. 3111, ki je v njegovi solasti do 2/5 in v solasti nasprotnega udeleženca D.P. do 3/5. Ugotovilo je, da sta se udeleženca postopka s pravnomočno sodno poravnavo z dne 15.6.2015 dogovorila o načinu delitve nepremičnine, da predlagatelj postopka z zahtevkom na razveljavitev te sodne poravnave ni uspel ter da iz poravnave jasno izhaja njegova zaveza objaviti ponudbo za prodajo svojega solastninskega deleža pri upravni enoti za določeno ceno in na drugi strani zaveza nasprotnega udeleženca, da v zakonskem roku poda pisno izjavo o sprejemu ponudbe. Štelo je, da zato niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ob obstoju katerih lahko o načinu delitve solastnine odloči sodišče v nepravdnem postopku.

2Proti odločitvi se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu. Navaja, da nobeden od udeležencev postopka ni nikoli trdil, da naj bi se o načinu delitve solastnine že dogovorila, kar pomeni, da je sodišče takšno razlago sprejelo mimo trditvene podlage udeležencev postopka in s tem kršilo razpravno načelo. Sodna poravnava, ki je bila sklenjena 15.6.2015, gotovo ne predstavlja sporazumnega dogovora o delitvi solastnine, kar potrjuje že dejstvo, da je predlagatelj zoper poravnavo vložil tožbo na njeno razveljavitev. V zemljiški knjigi je pri parceli št. 3111 še vedno vpisana solastnina predlagatelja in nasprotnega udeleženca in iz spisa je jasno razvidno, da se o delitvi nikakor ne moreta dogovoriti. V zvezi s sodno poravnavo in obvezo, ki jo je z njo predlagatelj sprejel, pritožba navaja, da ni nikakršnega zagotovila, da bo kupec parcele ravno nasprotni udeleženec, saj poravnava ne more in ne sme izključiti pravic, ki jih zagotavlja Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) predkupnim upravičencem in določbe katerega so kogentne narave. Kljub temu, da je nasprotni udeleženec vložil na podlagi sodne poravnave predlog za izvršbo, je zemljiškoknjižno stanje pri parceli še vedno nespremenjeno. Nobenega zagotovila ni, da bo do sklenitve pravnega posla za predlagateljev delež s komerkoli sploh prišlo. Tudi če pritožbeno sodišče ne bi sledilo pritožbenim navedbam, je treba upoštevati, da je odločitev o zavrnitvi zahtevka nepravilna, saj se v primeru, če je o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava, predlog kvečjemu zavrže, ne pa zavrne. Napačna je tudi odločitev o stroških, saj je nasprotni udeleženec vse vloge v postopku vložil sam, predlagatelju pa tudi ni znano, da bi se odvetnica, ki je pristopila na narok dne 22.2.202, izkazala s pooblastilom za zastopanje nasprotnega udeleženca. Zato je jasno, da nasprotnemu udeležencu v postopku niso nastali nobeni stroški. Poleg tega je obrazložitev sodišča, da v zadevi ni prišlo do meritorne odločitve in zaradi česar mora stroške plačati predlagatelj, v nasprotju z izrekom sklepa, s katerim je sodišče predlog kot neutemeljen zavrnilo. Odločitev je v nasprotju s petim odstavkom 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Sodišče ni z ničemer pojasnilo, zakaj šteje, da naj bi bil predlagatelj kriv za nastanek stroškov. Utemeljeno je pričakoval, da se bo postopek glede na podatke spisa nadaljeval.

3Pritožba ni utemeljena.

4Postopek v zadevi je pričel teči 16.3.2015 na predlog R.M., nasprotni udeleženec D.P. pa je že v odgovoru na predlog opozoril na spornost darilne pogodbe, s katero je predlagatelj pridobil svoj solastninski delež na nepremičnini in pojasnil, da je že v letu 2012 vložil tožbo zaradi kršitve predkupne pravice ter zahteval sklenitev prodajne pogodbe z njim in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice na predlagateljevem solastninskem deležu. Postopek je bil 15.6.2015 (torej po začetku tega nepravdnega postopka) zaključen s sklenitvijo sodne poravnave. Z njo se je, ker gre za kmetijsko zemljišče, R.M. zavezal objaviti ponudbo za prodajo svojega solastnega deleža pri UE, toženec pa se je zavezal podati pisno izjavo o sprejemu ponudbe. V nadaljevanju nepravdnega postopka je R.M. vložil tožbo na razveljavitev sodne poravnave, D.P. pa opozoril, da bo v primeru, če do razveljavitve sodne poravnave ne bo prišlo, sam postal izključni lastnik nepremičnine, ki je predmet razdružitve in bo postopek delitve brezpredmeten. V zadnji pripravljalni vlogi je ponovno opozoril na vsebino sklenjene sodne poravnave, na to, da v pravdi ni bila razveljavljena, da se predlagatelj kljub njeni pravno zavezujoči vsebini na različne načine izogiba izvršitvi svoje obveznosti, da je sam že predlagal v zvezi s tem izvršbo, ki se vodi pod opravilno št. I 339/2019 ter da je bilo s sodno poravnavo dejansko že odločeno o načinu razdružitve solastne nepremičnine. Vsebinsko podobne navedbe je podal na zadnjem naroku dne 22.2.2021. Opisano dogajanje kaže, da ne drži pritožbena trditev, da je sodišče kršilo razpravno načelo ter v zadevi odločilo mimo navedb in trditev udeležencev postopka.

5Drži, da sta udeleženca tega postopka še vedno solatnika nepremičnine in da ima predlagatelj na podlagi prvega odstavka 69. člena SPZ pravico zahtevati delitev stvari. A čeprav zakon daje predlagatelju procesno in materialnopravno upravičenje za postopek delitve, bi uresničitev tega upravičenja v konkretnem primeru onemogočila realizacijo sodne poravnave, ki sta jo udeleženca postopka sklenila prav z namenom razrešitve vprašanja obstoja (so)lastnine. Sodišče je zaradi spora o veljavnosti poravnave, ki jo je predlagatelj izpodbijal, postopek v skladu s tretjim odstavkom 70. člena SPZ odložilo do odločitve pravdnega sodišča o njeni usodi. Tožba R.M. je bila zavrnjena, kar pomeni, da poravnava velja in zavezuje oba udeleženca, nasprotni udeleženec pa je, ker predlagatelj svoje obveznosti noče izpolniti, že v letu 2019 predlagal izvršbo, a postopek, ki se vodi pod opravilno št. I 339/2019, še ni zaključen. Pritožbena trditev, da je izid postopka prodaje zaradi kogentnih določb ZKZ negotov, spregleda, da ima po 23. členu ZKZ na prvem mestu predkupno pravico solastnik, torej prav nasprotni udeleženec D.P., ki pa je tudi sam prevzel obvezo sprejeti objavljeno ponudbo. Očitno je torej, da bi nadaljevanje nepravdnega postopka izničilo vse učinke sklenjene sodne poravnave, s katero sta stranki rešili vprašanje, ali je bila predkupna pravica nasprotnega udeleženca pri poslu, s katerim je predlagatelj pridobil svoj solastninski delež na nepremičnini, kršena, oziroma, ali je bil predkupni upravičenec za ta delež D.P. Zapis sodne poravnave je očitno imel za cilj, naj nasprotni udeleženec postane izključni lastnik celotne nepremičnine, potem ko bo objavljena prodajna ponudba in jo bo sam sprejel, s čimer bo sklenjena pogodba, ki bo podlaga za vpis njegovega izključnega lastništva v zemljiško knjigo. Če bi sodišče z nepravdnim postopkom delitve solastnine nadaljevalo, bi bil torej izničen učinek poravnave, katere veljavnost je izenačena s pravnomočno sodno odločbo. Prvostopenjsko sodišče zato upravičeno ni nudilo predlagatelju nadaljnjega sodnega varstva.

6Neutemeljena je tudi pritožba proti odločitvi o pravdnih stroških. V okviru teh je sodišče nasprotnemu udeležencu priznalo stroške za zastopanje pooblaščenke le v zvezi z zadnjim narokom dne 22.2.2021, saj se je izkazala z ustreznim pooblastilom (priloga B9 spisa), kar je bilo v zapisniku o naroku izrecno ugotovljeno. Ker sklenjena sodna poravnava preprečuje nadaljevanje delitvenega postopka, je prvostopenjsko sodišče predlog, pri katerem je predlagatelj vztrajal, utemeljeno zavrnilo in v posledici tega plačilo stroškov postopka pravilno naložilo predlagatelju.

7Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1)