VSK Sklep II Kp 37582/2019

I. Pritožba zagovornika mladoletnega GB se kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega dela postopka bremenijo proračun.

1Okrožno sodišče je v izpodbijanem sklepu mladoletnemu G. B., rojenemu 5.1.2005 (v nadaljevanju mladoletnik) na podlagi 8. točke 77. člena KZ in 79. člena KZ v zvezi s prvim odstavkom 375. člena KZ-1 izreklo vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod in navodilo obiskovanja pedopsihiatrične posvetovalnice v Zdravstvenem domu, ali druge podobne posvetovalnice, ker naj bi storil dejanja, ki imajo znake nadaljevanega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 in tri dejanja, ki imajo znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Po 484. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je stroške kazenskega postopka v celoti naložilo v breme proračuna, oškodovana D. H. in S. K. pa je s premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pravdo.

2Zoper sklep se v odločbi o kazenski sankciji oziroma v delu, ki se nanaša na izrek navodila, pritožuje mladoletnikov zagovornik. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep deloma spremeni tako, da pri izrečenem navodilu črta besedilo "ali druge podobne posvetovalnice".

3Pritožba ni utemeljena.

4Kot je razvidno iz pritožbe, se mladoletnikov zagovornik strinja z odločitvijo sodišča, ko je mladoletniku ob izreku vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod določilo tudi navodilo obiskovanja pedopsihiatrične posvetovalnice v Zdravstvenem doku, saj so se za slednjo zavzeli tako mladoletnikov zagovornik kot oče in predstavnica centra za socialno delo, njihov predlog pa je podprl tudi izvedenec češ, da je dober odnos mladoletnika s pedopsihiatrinjo zelo pomemben. Da bi mladoletnik navedeno pedopsihiatrinjo lahko obiskoval, pa je potrdila tudi MD iz Vzgojnega zavoda. Ker je tako nujno, da se navodilo izvaja pri navedeni pedopsihiatrinji, pa je po mnenju pritožnika treba črtati navodilo, kolikor se nanaša na druge podobne posvetovalnice, saj se s tem dopušča možnost, da bodo v vzgojnem zavodu izbrali drugo podobno posvetovalnico in ne to, kot je v izreku navedena. Druge posvetovalnice pa bi prišle v poštev le v primeru, kolikor navedena psihiatrinja pacienta ne bi mogla ali ne bi hotela sprejeti v obravnavo. Zato, kot rečeno, tudi predlaga spremembo navodila v navedeni smeri.

5S pritožnikom se je načeloma strinjati, da je tudi pri izbiri navodil iz 77. člena KZ potrebno upoštevati njihovo učinkovitost in mladoletnikovo pripravljenost za sodelovanje. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, s katerimi pritožba izrecno soglaša, tako ni dvoma, da bo obiskovanje pedopsihiatrične posvetovalnice najbolj učinkovito prav pri navedeni pedopsihiatrinji, ki je mladoletnika že do sedaj obravnavala. Zato jo je sodišče v izreku sklepa tudi določilo kot izvajalko navodila, zaradi česar je navedbo drugih podobnih posvetovalnic razumeti zgolj subsidiarno. Obrazložitev iz 36. točke izpodbijanega sklepa namreč ne dopušča nobenega dvoma, da se bo navodilo izvajalo pri pedopsihiatrinji, če pa le to iz katerihkoli razlogov ne bi bilo možno, se bo navodilo izvajalo v drugi podobni posvetovalnici. Zato po mnenju pritožbenega sodišča ni nobene potrebe po spremembi navodila, kot jo predlaga zagovornik. Je pa ob tem še opozoriti, da izvajanje ukrepa, torej tudi navodila, ves čas preko poročil spremlja sodišče prve stopnje, ki lahko navodila spremeni ali odpravi. Ker torej glede na povedano vložena pritožba ni utemeljena, v postopku pa tudi ni prišlo do nepravilnosti, na katere je bilo paziti po uradni dolžnosti v smislu v smislu prvega odstavka 383. člena ZKP, je sodišče druge stopnje pritožbo mladoletnega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (člen 391 ZKP v zvezi s prvim odstavkom 451. člena ZKP).

6Izrek o stroških pritožbenega dela postopka temelji na določbi 484. člena ZKP.