VSM Sklep I Kr 19957/2020

Za postopek se določi Okrajno sodišče na Ptuju.

1Okrajna sodnica A. P. je dne 24. 5. 2021 predlagala prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici VII K 19957/2020. Navedla je, da je obdolženi B.J. zakonec P.J., vpisničarke na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici, in da sodno osebje tamkajšnjega sodišča dela na vseh zadevah, ki jih sodišče prejme v obravnavanje, saj gre za majhno sodišče. Navedeno po njenem mnenju predstavlja okoliščino, ki objektivno vzbuja dvom v nepristranskost sodišča oziroma objektivno kazi videz nepristranskosti, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju istega višjega sodišča.

2Predlog je utemeljen.

3Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že v več svojih odločbah¹ zavzelo stališče, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo okoliščin, ki bi upravičeno vzbujale dvom v nepristranskost odločanja vseh sodnikov pristojnega sodišča. Zaupanja v integriteto sodnice sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je obdolženi B. J. zakonec vpisničarke Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti hkrati paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,² po kateri je treba v vsakem primeru posebej skrbno presoditi, ali je odnos med zaposlenimi v pravosodju takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.

5Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je obdolženčeva žena vpisničarka na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici in da dela na vseh zadevah, ki jih sodišče prejme v obravnavanje, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Ob navedenem je višje sodišče zlasti upoštevalo, da je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici majhno sodišče, zaradi česar bi lahko tesna (kolegialna) razmerja med zaposlenimi v pravosodju resno okrnila (objektivni) videz nepristranskosti. Nepristranskost in neodvisnost sodišča morata namreč biti razvidni tudi navzven.

6Po obrazloženem je višje sodišče o predlogu okrajne sodnice odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, ter za izvedbo kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče na Ptuju (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

¹ Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 8/2007 z dne 3. 11. 2007, I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016 in druge.
² Prim. odločbe Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015.