VSL Sklep I Cp 321/2021
ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CP.321.2021Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–9▾
Jedro povzetek sodišča
Pritožnica ne nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da je utemeljenost tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi odvisna od vprašanja, ali je tožeča stranka zakupno pogodbo odpovedala zakonito, in ugotovitvi, da o tem vprašanju že teče pravdni postopek pred istim sodiščem, ki ga je sodišče že začelo obravnavati. V takšni situaciji je odločitev, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, v dispoziciji sodišča, ne pa strank.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1Tožeča stranka zahteva izročitev nepremičnin v posest, ker je odpovedala s toženo stranko sklenjeno zakupno pogodbo.
2Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku v zadevi P 000/2019 Okrajnega sodišča v Kranju, v kateri tožena stranka uveljavlja zahtevek za ugotovitev, da odpoved zakupne pogodbe nima pravnega učinka in zakupno razmerje ni prenehalo.
3Zoper tak sklep se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožuje tožeča stranka in predlaga razveljavitev sklepa. Pojasnjuje, da je prekinitev v nasprotju z razlogi ekonomičnosti in smotrnosti in bo okrnila pravico tožeče stranke do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Ponavlja v postopku pred sodiščem prve stopnje predstavljene razloge in dodaja, da bo čas zakupa za nekatera zemljišča iztekel že ob koncu leta. Sklicuje se na odločbe VSL I Cp 2061/2014 in II Cp 1063/2015 in VSC Cpg 340/2012.
4Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.
5Pritožba ni utemeljena.
6Pritožnica ne nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da je utemeljenost tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi odvisna od vprašanja, ali je tožeča stranka zakupno pogodbo odpovedala zakonito, in ugotovitvi, da o tem vprašanju že teče pravdni postopek pred istim sodiščem, ki ga je sodišče že začelo obravnavati. V takšni situaciji je odločitev, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, v dispoziciji sodišča, ne pa strank (1. točka 1. odstavka 206. člena ZPP).1 Razloge, zakaj se je sodišče prve stopnje odločilo za prekinitev postopka, ne pa za odločanje o predhodnem vprašanju v tem postopku, je ustrezno navedlo. Pravilno je upoštevalo načela ekonomičnosti, smotrnosti2 in pospešitve postopka, izpodbijana odločitev pa tudi ne odstopa od odločitev sodišč v primerljivih situacijah.3
7Procesne situacije v odločbah, na katere se sklicuje pritožnica, niso v ničemer primerljive z obravnavano. V zadevi I Cp 2061/2014 je Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo sklep o prekinitvi postopka, ker je bilo o predhodnem vprašanju že odločeno z učinkom pravnomočnosti4, v zadevi II Cp 1063/2015 zato, ker vprašanje, zaradi katerega je sodišče prve stopnje prekinilo postopek, sploh ni bilo predhodno vprašanje5, Višje sodišče v Celju pa v zadevi Cpg 340/2012 zato, ker je sodišče prve stopnje pred prekinitvijo postopka že izvedlo celotni dokazni postopek.
8Če bo tožeča stranka v prihodnosti tožbeni zahtevek (glede nekaterih nepremičnin) zaradi poteka zakupa uveljavljala (še) na drugi dejanski in pravni podlagi, bo to lahko tedaj razlog za nadaljevanje postopka, ni pa to razlog, ki bi ga bilo mogoče upoštevati anticipirano.
9Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
1 Prim. V. Rijavec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba in Založba Uradni list RS, 2006, stran 307.
2 Tožba v zadevi P 301/2019 je bila vložena prej kot obravnavana, pritožnica sama navaja, da jo je sodišče prve stopnje že začelo obravnavati. Pritožbeno sodišče dodaja, da v tej zadevi do obravnave glavne stvari še ni prišlo. Podvajanje dokaznega postopka bi bilo nedvomno (posebej v situaciji oteženega obravnavanja, povezanega z epidemijo Covid-19, ki ga izpostavlja sama pritožnica), nesmotrno.
3 Prim. sklepe VSL I Cp 412/2020, I Cp 103/2019, II Cp 103/2019 in druge.
4 In obrazložilo: Četudi bi bilo morda smotrno počakati na pravnomočnost odločitve o predlogu za obnovo postopka, vse do tedaj velja (pravnomočna) odločba o denacionalizaciji, zgolj smotrnost pa ni razlog za prekinitev pravdnega postopka.
5 In obrazložilo: Kot je že korektno navedlo prvostopenjsko sodišče sámo, določitev tarife ni predhodno vprašanje za to pravdo, saj ne gre za vprašanje obstoja pravice oz. pravnega razmerja, od katerega bi bila odvisna odločitev v tem sporu. Četudi bi bilo morda smotrno počakati na pravnomočnost odločbe Sveta za avtorsko pravo o določitvi tarife za kabelsko retransmisijo (ker bi to morda lahko olajšalo dokazovanje primernega plačila), zgolj smotrnost ni razlog za prekinitev pravdnega postopka.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 8. 7. 2021Nazaj na vrh ↑