VSL Sklep IV Cpg 20/2021

I. Pritožba zoper sklep Srg 2020/37278 z dne 29. 10. 2020 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep Srg 2020/37351 z dne 2. 11. 2020 se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Udeleženci nosijo vsak sam svoje stroške postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom Srg 2020/37278 z dne 29. 10. 2020 ugotovilo, da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom IV Cpg 337/2019 z dne 3. 7. 2019 razveljavilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o vpisu sklepa skupščine subjekta vpisa z dne 21. 12. 2018 o prenosu delnic na glavnega delničarja po 387. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

2Pritožnik M., d. o. o. je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za vpis sprememb zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Predlagatelj je na pritožbo odgovoril.

4S sklepom Srg 2020/37351 z dne 2. 11. 2020 je sodišče prve stopnje v sodni register vpisalo sklep skupščine subjekta vpisa z dne 21. 12. 2018 o prenosu delnic na glavnega delničarja po 387. členu ZGD-1.

5Delničarja subjekta vpisa M., d. o. o. in F., d. o. o. sta proti sklepu pravočasno vložila pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožnik M., d. o. o. pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in postopek vpisa sprememb ustavi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnik F., d. o. o. pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlagani vpis sprememb pri subjektu vpisa, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

6Predlagatelj je na pritožbi odgovoril.

7Pritožbe niso utemeljene.

K pritožbi M., d. o. o. zoper sklep z dne 29. 10. 2020

8Pritožnik M., d. o. o. trdi, da je sodišče prve stopnje izdalo in objavilo vsebinsko dva identična sklepa in sicer Srg 2020/37278 z dne 29. 10. 2020 in Srg 2020/37351 z dne 2. 11. 2020, ki se oba nanašata na vpis skupščinskega sklepa družbe H., d. d. z dne 21. 12. 2018 v sodni register.

9Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 10. 2020 le ugotovilo, da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom IV Cpg 337/2019 z dne 3. 7. 2019 razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je v sodni register pri subjektu vpisa vpisalo skupščinski sklep z dne 21. 12. 2018. Sodišče prve stopnje tako z izpodbijanim sklepom ni odločilo o predlogu za vpis sklepa skupščine z dne 21. 12. 2018, kot to trdi pritožnik, temveč je le poočitilo razveljavitev vpisa predlaganih sprememb na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 3. 7. 2019. Navedeno jasno izhaja iz zadnjega stavka strani 1 sklepa z dne 29. 10. 2020. Zato dodatna obrazložitev tega sklepa ni bila potrebna. Očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ob povedanem ni podana.

10Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1).

K pritožbama F., d. o. o. in M., d. o. o. zoper sklep Srg 2020/37351 z dne 2. 11. 2020

11Pritožbeno sodišče bo na navedbe pritožnikov, ki so v bistvenem identične, podalo skupne odgovore, na ostale pa posamične.

12Pritožbeno sodišče je s sklepom IV Cpg 50/2020 z dne 6. 5. 2020 ugodilo pritožbama delničarjev subjekta vpisa F., d. o. o. in M., d. o. o. zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o vpisu spremembe pri subjektu Srg 2019/46804 z dne 28. 11. 2019¹ in navedeni sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

13Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 2. 11. 2020 ponovno ugodilo predlogu subjekta vpisa za „prebitje registrske zapore“ in v sodni register vpisalo sklep skupščine subjekta vpisa z dne 21. 12. 2018 o prenosu delnic na glavnega delničarja po 387. členu ZGD-1. Ocenilo je, da znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu, kar je utemeljilo z ugotovitvijo: 1. da ni verjetno, da bosta pritožnika s tožbama v pravdnih postopkih V Pg 113/2019 in V Pg 114/2019 uspela ter 2. da zaradi poznejšega vpisa skupščinskega sklepa v sodni register predlagatelju in glavnemu delničarju nastaja škoda (peti odstavek 590. člena ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 387. člena ZGD-1).

Glede očitanih bistvenih kršitev določb postopka

14Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 10. 2020 ni odločilo o predlogu za vpis skupščinskega sklepa v sodni register, temveč je le poočitilo spremembo na podlagi razveljavitvenega sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 337/2019 z dne 3. 7. 2019. Zato očitek pritožnika M., d. o. o., da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 2. 11. 2020 ponovno odločilo o predlogu za vpis skupščinskega sklepa z dne 21. 12. 2018, s čimer naj bi storilo bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1, ni utemeljen.

15Nadalje ni utemeljen njegov očitek, da obrazložitev sodišča prve stopnje ni del izpodbijanega sklepa, temveč le njegova priloga. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da vpis celotnega sklepa z obrazložitvijo ni možen iz tehničnih razlogov, ter da je celoten sklep z obrazložitvijo in pravnim poukom v prilogi, ki je sestavni del sklepa.

Glede pomena pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje in glede verjetnosti, da bi pritožnika s tožbo uspela

16Pritožnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da ni presojalo, kakšna je verjetnost, da bi pritožnika v zadevah V Pg 113/2019 in V Pg 114/2019² s tožbama uspela. Sodišče prve stopnje se je res sklicevalo na ugotovitve sodišča prve stopnje iz obrazložitve sodbe V Pg 113/2019 z dne 9. 9. 2020 in jih povzelo, kar pa pomeni, da se je z njimi strinjalo. Zato se štejejo tudi kot ugotovitve registrskega sodišča.

17Pritrditi pa je pritožnikoma, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da so vse navedbe pritožnikov in posledično tudi zastavljena vprašanja na skupščini v zvezi s pravilnostjo, popolnostjo in strokovnostjo izdelane ocene vrednosti ter ugotovljene vrednosti delnic predlagatelja za odločitev o spornem skupščinskem sklepu nerelevantne, ker sklepa o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati iz razlogov, če denarna odpravnina iz 385. člena ZGD-1, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena (prvi odstavek 388. člena ZGD-1). Slednje iztisnjeni manjšinski delničarji res lahko uveljavljajo v posebnem postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine (drugi odstavek 388. člena ZGD-1), ki teče po pravilih nepravdnega postopka, in res na samo veljavnost skupščinskega sklepa višina ponujene in izglasovane odpravnine ne vpliva. Vendar pa zastavljena vprašanja manjšinskega delničarja v zvezi s tem zato še niso pravno nerelevantna za glasovanje o prenosu delnic na glavnega delničarja z vidika njegove pravice do obveščenosti. Pravica do obveščenosti je ena izmed temeljnih pravic delničarjev, ki jo ti uresničujejo praviloma na skupščini delniške družbe in je pomembna za sprejemanje njihovih odločitev. Določba prvega odstavka 305. člena ZGD-1 narekuje poslovodstvu, da posreduje delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda. Informacija, ki jo zahtevajo delničarji, se torej mora vsebinsko nanašati na točke dnevnega reda skupščine, v danem primeru na sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev in prenosu delnic na glavnega delničarja.

18V petem odstavku 386. člena ZGD-1 je določeno, da mora na začetku obravnave na skupščini glavni delničar ustno obrazložiti predlog sklepa o prenosu delnic in način izračuna višine denarne odpravnine ter pred odločanjem o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja manjšinske delničarje obvestiti o vseh pomembnih spremembah premoženja družbe v obdobju od sestave predloga sklepa o prenosu delnic do zasedanja skupščine. Navedene določbe, ki so specialne v razmerju do 305. člena ZGD-1, pa še ne izključujejo pravice delničarjev do obveščenosti po 305. členu ZGD-1. Delničarji namreč svojo pravico do glasovanja o izključitvi manjšinskih delničarjev lahko uresničijo le, v kolikor so o dejstvih, ki se nanašajo na sprejem sklepa o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ustrezno obveščeni. V nasprotnem primeru bi bile njihove pravice v zvezi z izključitvijo izvotljene.³

19Ob povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da ni moglo priti do kršitve delničarjeve pravice do obveščenosti, ker sklepa o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati iz razlogov, če denarna odpravnina iz 385. člena ZGD-1, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena (prvi odstavek 388. člena ZGD-1). Vendar pa zmotna uporaba materialnega prava na pravilnost odločitve ni vplivala, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

20Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo pritožnikoma na skupščini s strani poslovodstva odgovorjeno na vsa zastavljena vprašanja ter da nezadovoljstvo delničarjev s prejetimi odgovori ni razlog za izpodbijanje sklepa. Pritožnika trdita, da je poslovodstvo subjekta vpisa na zastavljena vprašanja odgovorilo le formalno, ne pa tudi vsebinsko, pri tem pa ne pojasnita, zakaj po njunem odgovori na posamezna zastavljena vprašanja niso zadovoljivi. Pritožnika dodatnih pojasnil nista konkretizirano zahtevala niti na skupščini. Navedbo delničarja F., d. o. o., da meni, da iz vprašanj in odgovorov izhajajo velika neskladja in verjetne nepravilnosti pri cenitvi in pri pripravi gradiva za skupščino (stran 6. zapisnika skupščine), je razumeti le kot njegov komentar k podanim odgovorom, kar velja tudi za njegove navedbe v zvezi z odgovori na vprašanja št. 2, 6 in 7.

21Pritožnika nadalje navajata, da na vprašanji št. 12 in 13 manjšinski delničarji odgovorov sploh niso prejeli.

22Uprava se je na vprašanje št. 12: „Ali poslovodstvo pozna 330. člen ZGD-1 in zakaj ga pri sklenitvi tega posla ni upoštevalo?“, res vzdržala odgovora. Vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da s tem ni bila kršena delničarjeva pravica do obveščenosti glede na to, kako je bilo vprašanje postavljeno (v določeni meri gre za retorično vprašanje). Pritožnik F., d. o. o. v pritožbi pojasnjuje, v kakšnem kontekstu glede na uvod v vprašanje je to postavil.⁴ Ne pojasni pa, v kakšnem smislu naj bi prišlo do kršitve njegove pravice do obveščenosti glede na informacijo, ki bi jo lahko dobil.

23Delničarjem je bilo ustrezno odgovorjeno tudi na vprašanje št. 16, saj od uprave subjekta vpisa ni mogoče pričakovati, da pojasni, na kakšen način namerava zaščititi koristi in interese manjšinskih delničarjev družbe,⁵ v kolikor bo v enem izmed pravdnih postopkov, ki jih pritožnik F., d. o. o. navaja, pravnomočno odločeno, da je bil postopek povečanja osnovnega kapitala družbe H., d. d. nezakonit in nepravilen ter je zato družba L., d. o. o. pridobila 90 % delež v osnovnem kapitalu družbe H., d. d. na nezakonit in nepravilen način. Gre za hipotetično vprašanje, ki drugačnega odgovora, kot da „je to odvisno od odločitev sodišča“, ne terja. Ocena sodišča prve stopnje, da ni verjetno, da je prišlo do kršitve delničarjeve pravice do obveščenosti, je torej pravilna.

24Pritožbeno sodišče nadalje v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da omejitve iz 47. člena Zakona o prevzemih veljajo za poslovodstvo in nadzorni organ ciljne družbe, ne omejujejo pa delničarjev pri sprejemanju odločitev. Prevzemna namera družbe N., d. o. o., ki je bila objavljena dva dni pred zasedanjem skupščine subjekta vpisa, ne more biti razlog za preklic te skupščine in se je na njej lahko odločalo o izključitvi manjšinskih delničarjev. Zmotno je tako stališče pritožnika F., d. o. o., da bi bilo glede na objavljeno prevzemno namero družbe N., d. o. o. treba ponovno sklicati skupščino predlagatelja in v objavljenem sklicu skupščine najprej natančno predstaviti prevzemno namero navedene družbe ter delničarjem predlagatelja predstaviti posledice sprejetja oziroma nesprejetja prevzemne ponudbe te družbe. Sklep skupščine, ki je predmet izpodbijanega vpisa, ob povedanem ni ničen po tretjem odstavku 47. člena Zakona o prevzemih.

25Pritožnik M., d. o. o. nadalje očita sodišču prve stopnje, da se niti z eno besedo ni opredelilo do zatrjevanj pritožnika, da sklep ni združljiv z bistvom družbe ter da je v zvezi z zatrjevanjem, da sklep skupščine ni moralen in je v nasprotju z javnim redom navedlo zgolj, da temu ni tako.

26Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so postopki v zvezi s sklepom o povečanju osnovnega kapitala subjekta vpisa (V Pg 280/2018 in V Pg 2507/2017) pravnomočno zaključeni, tako da trditvam pritožnika, da je glavni delničar zlorabil te postopke z namenom, da je pridobil 90 % delnic predlagatelja, ni mogoče slediti. Niti ne more slediti njegovim navedbam v zvezi s postopanjem G. J., začasnega skrbnika ustanove ..., saj so bile te predmet presoje v zadevah V Pg 280/2018 in V Pg 2507/2017. Pritožnik pa dejstev, ki bi jih lahko uveljavljal že v zgoraj navedenih postopkih, v tem postopku ne more uveljavljati.

27Ker torej pritožniku ni uspelo z verjetnostjo izkazati, da so ravnanja glavnega delničarja nezakonita ter da so mu omogočila, da na nepošten in škodljiv način iz družbe izključi ostale delničarje družbe, ni verjetno, da je sklep skupščine subjekta vpisa z dne 21. 12. 2018 ničen iz razlogov, ki jih zatrjuje. Iz katerih drugih razlogov naj sklep ne bi bil združljiv z bistvom tožene stranke, pa pritožnik ni pojasnil. Zato sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da na njegove trditve ni odgovorilo. Pravilno pa je pojasnilo, da sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev, ob upoštevanju zgoraj navedenih pravnomočnih odločitev, ni nemoralen ter ni v nasprotju z javnim redom, saj gre za korporacijsko upravičenje, ki ga zakon daje delničarju.

28Neutemeljeni so očitki sodišču prve stopnje, da se ni ukvarjalo s pomenom pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje. Pomen navedene pravice je presojalo v povezavi s presojo verjetnosti, da bosta pritožnika s tožbama v postopkih V Pg 113/2019 in V Pg 114/2019 uspela. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da ta verjetnost ni izkazana, je smiselno tudi z vidika pomena pravice, katere kršitev se s tožbama zatrjuje, ob dejstvu, da se interesi družbe in glavnega delničarja vrednotijo višje, kot interesi manjšinskega delničarja, saj zakon daje glavnemu delničarju pravico iztisniti manjšinske delničarje iz delniške družbe, pravilno presodilo, da znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu.

Glede škode, ki zaradi poznejšega vpisa sklepa v sodni register lahko nastane

29Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do škode, ki zaradi poznejšega vpisa v sodni register glavnemu delničarju in družbi lahko nastane. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da pri presojanju škode ne gre za ugotavljanje in dokazovanje konkretne škode, ampak za abstraktno škodno nevarnost zaradi poznejšega vpisa v sodni register.⁶ Nedvomno pa škoda nastaja že zaradi številnih vloženih tožb delničarjev ter dejstva, kot to navaja sodišče prve stopnje, da vsakršna konsolidacija lastniške strukture že pojmovno prinaša stroške predlagatelju⁷, pa tudi v zvezi s stroški podaljšanja bančne garancije^{8 9} .

30Vse ugotovljeno tako zadošča za ugotovitev, da v danem primeru znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

31Pritožbi se ob povedanem izkažeta kot neutemeljeni. Pritožbeno sodišče ju je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1).

32Udeleženci nosijo vsak sam svoje stroške postopka (prvi odstavek 18. člena ZSReg).

¹ S tem sklepom je sodišče prve stopnje v sodni register vpisalo sklep skupščine subjekta vpisa z dne 21. 12. 2018 o prenosu delnic na glavnega delničarja po 387. členu ZGD-1.
² Tožbi sta v bistvenem identični.
³ Prim. VSK sklep Cpg 67/2020 z dne 11. 6. 2020.
⁴ Gre za očitek upravi, da za prodajo I. ni pridobila sklepa skupščine v skladu 330. členom ZGD-1.
⁵ Ter da naj zlasti pojasni, kakšne konkretne ukrepe in aktivnosti je že izvedla in namerava izvesti družba H., d. d., da bodo manjšinski delničarji družbe v primeru, ko bo pravnomočno odločeno, da je bil postopek povečanja osnovnega kapitala družbe H., d. d. nezakonit in nepravilen, pridobili nazaj delnice družbe H., d. d. glede na stanje pred izvedenim povečanjem osnovnega kapitala družbe ter da naj s tem v zvezi pojasni predviden postopek vračanja delnic družbe H., d. d. manjšinskim delničarjem družbe, v kolikor bodo na podlagi sklepa skupščine, sprejetega pri 3. točki dnevnega reda skupščine družbe z dne 21. 12. 2018, izključeni iz družbe H., d. d.
⁶ Tako Borut Bratina, Dušan Jovanovič, Pojem in ratio instituta iztisnitve, Podjetje in delo, št. 1/2008, stran 62.
⁷ Predlagatelj je tudi pojasnil, da se namerava po vpisu obravnavanega sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja preoblikovati iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, s čimer se bodo znižali stroški predlagateljevega poslovanja.
⁸ Da z bančno garancijo nastajajo stroški je splošno znano.
⁹ Iz izjave Banke d. d. Ljubljana z dne 29. 1. 2021, ki jo je predlagatelj predložil 3. 2. 2021, izhaja, da je bančna garancija (Izjava banke - poroštvo za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja pri izključitvi manjšinskih delničarjev družbe št. 4993/19, izdana po nalogu L., d. o. o.) podaljšana do vključno 29. 1. 2022.