VSK Sklep IV Cp 8/2021

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v predmetni zadevi (I. točka izreka) in predlog predlagateljice z dne 28. 10. 2020 zavrglo (II. točka izreka).

2Zoper to odločitev se pritožuje predlagateljica po pooblaščencu. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bilo zadnje skupno običajno prebivališče družine na Irskem in da se je družina popolnoma integrirala v tamkajšnje okolje. Sodišču prve stopnje očita, da je v okviru materialno procesnega vodstva ni pozvalo, da te okoliščine dodatno opredeli, kar bi moralo storiti, v kolikor je štelo s tem povezana dejstva za odločilna. Glede presoje običajnega prebivališča ni opravilo celovite presoje vseh relevantnih okoliščin. Družina se je na Irsko preselila zgolj začasno, zaradi zaposlitvene priložnosti. Predlagateljica kot svoj dom in dom svojih otrok še vedno šteje P. in s tem Slovenijo. Sodišče prve stopnje ni posvetilo ustrezne pozornosti dejstvu, da imajo vsi člani družine prijavljeno stalno bivališče v Sloveniji in da predlagateljica za vse plačuje obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji. Te okoliščine nedvomno kažejo na to, da njihov namen ni bil v tem, da se za stalno izselijo iz Slovenije in preselijo na Irsko. Dodatno še navaja, da so stanovanje na Irskem zgolj najeli, ne pa kupili. Oba otroka sta rojena v P. in imata slovensko državljanstvo. Udeleženca postopka sta svojo zakonsko zvezo priglasila v Sloveniji. Sodišče prve stopnje torej dejanskega stanja ni pravilno ugotovilo, poleg tega je zagrešilo več procesnih kršitev. Predlaga ustrezno spremembo oziroma razveljavite izpodbijanega sklepa. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je imela predlagateljičina družina (zadnje skupno) običajno prebivališče na Irskem, kar je v skladu z Uredbo Bruselj IIa¹ in Uredbo o preživninskih zadevah² odločilen kriterij za določitev pristojnega sodišča države članice. Ta odločitev je tehtna in življenjsko prepričljiva. Očitek, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, ne drži. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno upoštevalo, da družina že sedem let prebiva na Irskem, da oba mladoletna otroka na Irskem obiskujeta šolo, in sicer hčerka tretji letnik srednje šole, sin pa šesti razred osnovne šole in da ima predlagateljica na Irskem službo, do nedavnega pa jo je imel tudi nasprotni udeleženec. Predlagateljičina družina se je morebiti res zgolj začasno preselila na Irsko in se morebiti res (še) ni povsem integrirala v tamkajšnje okolje, vendar pa iz prej opisanih okoliščin izhaja, da se je na Irskem ustalila³ ter se preko zaposlitve staršev in šolanja otrok aktivno vključila v ekonomske in socialne zadeve te družbe.

5Pritožbeni očitek, da glede običajnega prebivališča sodišče prve stopnje ni opravilo ustrezne oziroma "celovite presoje", ne drži. Pri tem ni pravno odločilno, da imajo člani družine formalno prijavljeno stalno prebivališče v P. in da predlagateljica v Sloveniji plačuje zdravstveno zavarovanje. Prav tako ni bistveno, da se predlagateljica z otrokoma v času počitnic redno vrača v Slovenijo in da imajo tukaj svoje sorodstvene vezi. Enako velja za navedbe, da imata otroka slovensko državljanstvo in da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec v Sloveniji priglasila svojo zakonsko zvezo. Eden od temeljnih kriterijev za običajno prebivališče je namreč (tudi) v tem, da člani družine na nekem območju določen čas kontinuirano (fizično) prebivajo. Tega pogoja pa družina predlagateljice v Sloveniji ne izpolnjuje. S svojimi naziranji, da imajo običajno prebivališče v Sloveniji (oziroma poleg Irske tudi v Sloveniji), pritožnica ne prepriča.

6Zmotno je tudi njeno stališče, da ji je sodišče prve stopnje kršilo pravico do izjave, ker je ni pozvalo, da navede še določena dodatna dejstva glede običajnega prebivališča. Na podlagi zgoraj opisanih okoliščin, ki jih je predlagateljica podala v svojem predlogu, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage za zaključek, ki ga je sprejelo. Očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju ni utemeljen. Prav tako ne drži, da predstavlja izpodbijani sklep za pritožnico odločitev presenečenja. Sodišče prve stopnje je ob uporabi ustreznih pravnih norm ugotovilo, da v tej zadevi slovensko sodišče ni pristojno. Pri tem ni šlo za to, da bi strankam kakorkoli zamolčalo svoj drugačen oziroma nepričakovan pogled na zadevo ali da jih ni opozorilo na kakšno spregledano pravno podlago. Očitek, da je bila v tem postopku kršena ustavna pravica do izjave oziroma sodnega varstva, ni utemeljen.

7Ker izpodbijani sklep nima niti pomanjkljivosti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na smiselni uporabi določb prvega odstavka 40. člena ZNP-1.

¹ Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000.
² Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah.
³ Okoliščina, da je predlagateljičina družina stanovanje na Irskem najela (ne pa kupila), pri tem nima relevantne vloge.