VSK Sklep VII Kp 56742/2018

I. Pritožba obsojenega M. M. se kot neutemeljena zavrne.

1Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog obsojenega M. M. za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist.

2Zoper tak sklep se laično pritožuje obsojenec in predlaga, da višje sodišče njegovi pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se mu zaporna kazen nadomesti z delom v splošno korist.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preučitvi pritožbenih navedb in pregledu spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil v obravnavani kazenski zadevi M. M. obsojen zaradi storitve kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. Za prvo kaznivo dejanje mu je bila določena kazen 9 mesecev zapora, za drugo pa 3 mesece zapora, nakar mu je bila na podlagi določb o steku izrečena enotna kazen 10 mesecev zapora in stranska denarna kazen 100 dnevnih zneskov po 10,00 EUR, torej v višini 1.000,00 EUR. Sodba je postala pravnomočna dne 25.10.2019. Ker obsojenec denarne kazni v določenem roku ni plačal, in ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je ne da niti prisilno izterjati, je na podlagi 87. člena KZ-1 s sodbo z dne 8.6.2020 izrečeno denarno kazen v višini 1.000,00 EUR izvršilo tako, da mu je določilo 1 mesec in 20 dni zapora. Ta sodba je postala pravnomočna dne 11.7.2020.

5Prvi odstavek 87. člena KZ-1 določa, da če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora. Na podlagi osmega odstavka 86. člena KZ-1 se kazen zapora do dveh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, lahko izvrši tako, da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist. Ker je v obravnavani zadevi že pravnomočno odločeno, da se zaradi neplačila izrečena denarna kazen izvrši tako, da se obsojencu določi 1 mesec in 20 dni zapora, te kazni ni mogoče več izvršiti z delom v splošno korist. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je predlog obsojenca za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist zavrglo, čeprav bi ga moglo zavreči kot nedovoljenega in ne kot prepoznega. Ker pa je kljub napačni uporabi določila 129. a člena Zakona o kazenskem postopku, odločitev sodišča prve stopnje pravilna, je sodišče druge stopnje pritožbo po tretjem odstavku 402. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.