VSL Sodba II Cp 311/2021

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki:

- znesek glavnice v višini 430,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 3. 2019 dalje,

- znesek izvršilnih stroškov po izvršbi opr. št. VL 39505/2019 v višini 147,20 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila,

- pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila v roku 15 dni"

zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 732,70 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pritožbene stroške v znesku 264 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki plačilo 430,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 3. 2019 dalje ter znesek izvršilnih stroškov v višini 147,20 EUR tožeči stranki. Prav tako ji je naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 628,96 EUR. Zahtevek za izpolnitev obveznosti v roku 15 dni in zahtevek za zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov in pravdnih stroškov od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje je sodišče zavrnilo.

2Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka. Navaja, da je odločitev v izrecnem nasprotju z obrazložitvijo in navodilom sodbe višjega sodišča s 26. 6. 2020. Sodišče je ugotovilo, da je dolžna toženka do prekinitve pogodbe plačati članarino in koristiti storitve za 12 mesecev. Odločitve v tem delu sodišče ni obrazložilo. Nerazumljivo je sklicevanje sodišča na določbe Splošnih pogojev glede ugodnih članskih pogojev prednosti nižjih cen, saj to v ničemer ne vpliva na podaljševanje izbranega paketa vadbe. Sodišče se ni ukvarjalo z vprašanjem, če so bili Splošni pogoji zavajajoči in v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, kar je tožena stranka ves čas zatrjevala. Zato je kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Podjetje mora nuditi potrošniku storitve na način, ki ni v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji (prvi odstavek 25. člena Zakona o varstvu potrošnikov; ZVPot). Nepošteni pogodbeni pogoji so nični, na kar mora paziti sodišče po uradni dolžnosti. Skladno s prakso Vrhovnega sodišča RS morajo biti pogodbeni pogoji vnaprej določeni tako, da ne dopuščajo nepoštenih rezultatov do potrošnika (primerjaj sklep VS RS II Ips 219/2015). Toženka je izpovedala, da ji je uslužbenka fitnesa zagotovila, da je njena izjava namenjena temu, da soglaša, da ji pošiljajo določene informacije. Ravnanje uslužbenke predstavlja zatrjevano nepošteno ravnanje do tožeče stranke. Sodna praksa se je v podobnih primerih že izrekla, da avtomatsko podaljševanje pogodbe ni dopustna sankcija za nepravočasno in pravilno odpoved pogodbe (primerjaj sodbo VSL I Cp 80/2019). Dejanje toženke, ki se je zanesla na izjavo zaposlene pri tožeči in ni prebrala izjave, ker ni imela očal, ne predstavlja neskrbnega ravnanja. Sodba nasprotuje razlogom odločitve višjega sodišča, ko sodišče ugotavlja, da so Splošni pogoji natisnjeni na zadnji strani pristopne izjave. Tega tožeča stranka ni izkazala niti ni predložila take pristopne izjave, ki bi to dokazovala. V primeru ponovne vrnitve zadeve prvostopenjskemu sodišču predlaga, naj se zadeva predodeli drugemu sodniku, saj je razpravljajoča sodnica že zavzela dokončno stališče.

3Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da je toženka pristopila k članstvu v Fitnes klub X. (pri tožeči stranki) ter podpisala pristopno izjavo, ki velja kot pogodba med tožečo in toženo stranko. Od podpisa pristopne izjave je tožena stranka koristila storitve tožeče stranke, za kar znaša nadomestilo 380 EUR na leto, če je plačilo v enkratnem obroku. Začetek veljavnosti pogodbe je bil 27. 7. 2016. Kot izhaja iz podpisane pogodbe, je bila ta sklenjena za nedoločen čas, vendar najmanj za 12 mesecev koriščenja storitev tožeče stranke v skladu s Splošnimi pogodbenimi pogoji. Pogodbeno članstvo se po 12 mesecih avtomatično podaljša, pogodba se lahko odpove kadarkoli po izteku 12 mesecev, vendar velja odpovedni rok dveh mesecev. Tožena stranka ni plačala enoletnega nadomestila, ki je zapadlo 27. 7. 2017 v znesku 380 EUR, kar sedaj tožeča stranka s tožbo vtožuje.

6Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da jo je zanimalo obiskovanje fitnesa le za obdobje enega leta in nič več, kar je delavki tožeče stranke jasno povedala ob vpisu in s čimer se je delavka tožeče stranke strinjala. Storitve je plačala takoj v gotovini za obdobje enega leta. Tožeča stranka toženke ob plačilu, niti kasneje ni seznanila z obveznostjo, da mora odpovedati pogodbo, niti da je odpovedni rok dva meseca oziroma, da velja avtomatično podaljševanje pogodbenega članstva in kakšne posledice ima to za toženko. Navedbe o avtomatičnem podaljševanju pogodbenega članstva so nejasne, biti član pa lahko pomeni zgolj dobivati informacijski in propagandni material, za kar je podpisala soglasje toženka. Nejasna in zavajajoča pogodbena določila je treba razlagati v korist druge stranke, kadar je pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini.

7Prvostopenjsko sodišče je v dokaznem postopku zaslišalo toženko in vpogledalo pristopno izjavo, Splošne pogoje, obračun obresti in opomin. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Štelo je, da je toženka podpisala pristopno izjavo, ne da bi jo prebrala in tako ni ravnala dovolj skrbno, kot se pričakuje od udeležencev v obligacijskem razmerju. Zahtevek, ki temelji na pristopni izjavi je tako utemeljen, določila pogodbe (pristopne izjave) pa niso nejasna.

8Tožena stranka v pritožbi zaključke in odločitev prvostopenjskega sodišča utemeljeno graja.

9Tožeča stranka s tožbo vtožuje plačilo enoletnega nadomestila na podlagi računa, ki je zapadel 27. 7. 2017. Trdi, da je nadomestilo po pristopni izjavi št. 25 s 27. 7. 2016 za dobo 12 mesecev v znesku 380 EUR plačala toženka v enkratnem znesku. Ker po poteku 12 mesecev pogodbe ni odpovedala, je pogodba še naprej veljala, tožeča stranka pa je upravičena do plačila nadomestila z obrestmi.

10Tožena stranka je na tožbene trditve odgovorila in zatrdila, da jo je zanimalo obiskovanje fitnesa zgolj za obdobje enega leta in nič več (zato je bila sklenjena pogodba le za eno leto). To je jasno povedala delavki tožeče stranke ob vpisu in s tem se je delavka tožeče stranke strinjala. Tožena stranka torej vztraja, da je sklenila pogodbo le za določen čas enega leta (primerjaj odgovor na tožbo na l. 36). Tožeča stranka trditev toženke o sklenitvi pogodbe za določen čas enega leta ni prerekala. Po določilu drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se dejstva, ki jih stranka ne zanika, štejejo za priznana¹. Soglasje volj pravdnih strank je bilo tako podano le glede sklenitve pogodbe za dobo enega leta.

11Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah² (15. člen Obligacijskega zakonika; OZ). Volji obeh strank morata biti soglasni. V obravnavanem primeru imata pravdni stranki sicer sklenjeno pisno pogodbo, ki pa si jo razlagata različno, vendar je pomembno, kakšen je bil skupen namen pogodbenikov (drugi odstavek 82. člena OZ). Toženka se je hotela včlaniti za eno leto, tožnica pa se je s tem strinjala.

12Ker je bilo ugotovljeno, da je bilo podano soglasje volj le glede sklenitve pogodbe za obdobje enega leta, tožeča stranka ne more uspeti s tožbenim zahtevkom za plačilo nadomestila za obdobje po poteku enega leta na podlagi določil izjave. Te so v delu, ki se nanašajo na "članarino", res nejasne.³ Vendar to niti ni pomembno ob ugotovitvi, da sta se pravdni stranki dogovorili drugače, in sicer za sklenitev pogodbe za eno leto.

13Pravilnost ugotovitve veljavnosti pogodbe za dobo enega leta sicer potrjuje tudi izpovedba toženke, ki je izpovedala, da je želela obiskovati fitnes le za obdobje enega leta, s čimer se je delavka tožeče stranke strinjala. A je moč napraviti zaključek že na podlagi neprerekanih navedb strank. Splošni pogoji, ki sicer niso natisnjeni na zadnji strani pristopne izjave (primerjaj A3), kot je zmotno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, in ni izkazano, da bi bila toženka z njim seznanjena, na ugotovitev o soglasju volj le glede enoletnega trajanja ne vplivajo.

14Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP).

15Ker je tožeča stranka s svojo tožbo propadla, mora povrniti toženi stranki po načelu uspeha v pravdi njene pravdne stroške (154. člen ZPP)⁴. Prav tako ji je dolžna povrniti pritožbene stroške, ki jih sestavljajo stroški pritožbe 250 točk, 2% materialni stroški, stroški DDV in 78 EUR sodnih taks, saj je tožena stranka uspela s pritožbo (154., 155. in 165. člen ZPP).

¹ Trditve toženke o tem, da je želela skleniti pogodbo oz. pristopno članstvo le za obdobje enega leta, s čimer se je delavka tožene stranke strinja, se tako štejejo za priznane.
² Na podlagi neprerekanih trditev pravdnih strank je ugotovljeno, da je tožena stranka želela sklenitev pogodbe le za dobo enega leta in nič več, s čimer se je tožeča stranka strinjala.
³ Pogodba se sklene za nedoločen čas, vendar najmanj za 12 mesecev koriščenja storitev fitnesa v skladu s splošnimi pogodbenimi pogoji. Pogodbeno članstvo se po 12 mesecih avtomatično podaljšuje. Pogodba se lahko odpove kadarkoli po izteku 12 mesecev koriščenja pisno priporočeno po pošti, vendar velja odpovedni rok dveh mesecev.
⁴ Stroške sestavljajo stroški izvršbe (100 točk), stroški sestave odgovora na tožbo (200 točk), stroški obravnave 4. 2. 2020 (200 točk), kilometrina ... (25,9 EUR), pritožba (250 točk), pripravljalna vloga 200 točk, 2% stroški in stroški DDV.