VSRS Sklep X DoR 31/2021-4

I. Predlog se zavrže.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške tega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4233-1323/2016-12 z dne 10. 6. 2016. Z njo je davčni organ prve stopnje tožnici naložil obveznost plačila trošarine za 184.934,90 litrov 100 % etilnega alkohola iz tarifne oznake 22 07 10 00, nabavljenega v letu 2015 in plačilo pripadajočih obresti v skupni višini 2.442.241,77 EUR. Odločeno je bilo tudi o stroških postopka ter nesuspenzivnosti pritožbe. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-498-3-26/2016-4 z dne 15. 6. 2018, tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) vložila predlog za dopustitev revizije.

3Predlog ni popoln.

4V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica ni zadostila. Predlog namreč vsebuje le povzetek dosedanjega postopka in stališč tožene stranke ter Upravnega sodišča, štiri sporna pravna vprašanja, o katerih naj bi odločalo revizijsko sodišče, in trditev, da gre v zadevi za odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih. Pri tem pa predlagateljica ni jasno in konkretno navedla okoliščin, ki bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno problematiko pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Torej razlogov, na podlagi katerih je mogoče sklepati o širšem, objektivnem pomenu zadeve, v čem naj bi odgovor presegal konkretni primer in interes predlagateljice. Še zlasti glede na to, da predlagateljica zatrjevane pomembnosti predlaganih pravnih vprašanj ni ovrednotila v povezavi z dejstvom, da se je 1. 8. 2016 začel uporabljati nov Zakon o trošarinah (v nadaljevanju ZTro-1), ki izpostavljeno problematiko odmere trošarine oproščenemu uporabniku, ki nabavlja trošarinske izdelke brez plačila trošarine za predpisane namene preko količin, ki jih sicer lahko nabavlja v skladu z dovoljenjem, ureja drugače. Med drugim tako ZTro-1 v tretjem odstavku 49. člena izrecno določa, da lahko oproščeni uporabnik na podlagi predhodnega obvestila davčnemu organu, določeno količino trošarinskih izdelkov (za katere mu je bilo izdano dovoljenje) nabavi tudi s plačano trošarino.

6Ker navedena nepopolnost predloga onemogoča presojo objektivnega pomena zastavljenih vprašanj glede na kriterije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

7Predlagateljica je zahtevala tudi povrnitev stroškov predloga za dopustitev revizije, vendar s predlogom ni uspela, zato sama trpi svoje stroške tega predloga (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).