VSRS Sodba in sklep VIII Ips 61/2020

I. Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati in izplačati razliko v plači za obdobje od aprila 2016 do marca 2018, in sicer:

‒ od bruto zneska 250,63 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2016 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 407,72 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2016 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 510,65 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2016 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 130,61 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 8. 2016 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 419,74 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 10. 2016 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 260,99 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2016 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 264,79 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 12. 2016 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 286,39 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 1. 2017 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 200,63 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2017 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 68,58 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 3. 2017 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 232,41 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 4. 2017 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 180,98 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2017 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 104,77 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2017 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 126,36 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2017 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 220,98 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 10. 2017 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 255,27 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2017 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 257,17 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 12. 2017 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 45,72 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 1. 2018 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 57,15 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2018 dalje do plačila;

‒ od bruto zneska 32,39 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 3. 2018 dalje do plačila in

‒ od bruto zneska 266,70 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 4. 2018 dalje do plačila,

ter od navedenih bruto zneskov plačati pripadajoče davke in prispevke, vse v roku 8 dni.“

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške postopka, toženi stranki pa mora mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti njene stroške postopka v skupnem znesku 1.255,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

1Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnici obračuna in izplača razliko v plači za obdobje od aprila 2016 do marca 2018 v posameznih zneskih, kot izhajajo iz sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in plačilom pripadajočih davkov in prispevkov. Odločilo je tudi, da toženka nosi sama svoje stroške postopka, tožnici pa je dolžna povrniti stroške v višini 894,50 EUR. S posebnim sklepom z dne 16. 1. 2020 je sklenilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti tudi stroške v višini 183,91 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje ter odločilo, da toženka krije sama svoje stroške pritožbe, tožnici pa je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Vrhovno sodišče RS je s sklepom VIII DoR 171/2020 z dne 8. 9. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je presodilo, da so do višjega plačila upravičeni sosodniki (člani senata), ki rešujejo oziroma kakorkoli sodelujejo pri reševanju zadev iz pristojnosti specializiranega oddelka.

4Toženka v reviziji najprej pojasnjuje zakonske spremembe, ki se nanašajo na specializirane oddelke v Zakonu o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/94 in nadalj.) in v novelah tega zakona - spremembe organizacijske sheme, načina imenovanja sodnikov, določanja števila sodniških mest in dodeljevanja zadev. Poudarja, da zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka obravnavajo sodniki, ki so v oddelek razporejeni ali dodeljeni zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev, da število teh mest določi predsednik Vrhovnega sodišča RS s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje (tretji odstavek 40. a člena ZS) in da zakonska možnost dodeljevanja sodnikov preko Sodnega sveta v praksi ni zaživela. Predsednik sodišča je na podlagi drugega odstavka 40. a člena ZS z letnim razporedom kot člane senatov in za opravljanje nujnih procesnih dejanj določil tudi druge sodnike okrožnega sodišča in sodnike okrajnih sodišč, ki so organizacijska enota tega okrožnega sodišča, vendar teh sodnikov ni mogoče enačiti s sodniki, ki so v specializirani oddelek razporejeni zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti. Navedena zakonska določba razlikuje med dodelitvijo in razporeditvijo sodnikov, ki obravnavajo zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka, ter določitvijo sodnikov (iz drugih oddelkov) kot članov senata (in za opravljanje nujnih procesnih dejanj iz pristojnosti specializiranega oddelka). Toženka je zaradi prevelike časovne obremenjenosti oziroma neizvedljivosti tega, da zadeve specializiranega oddelka kot predsedniki in člani senatov obravnavajo le sodniki, ki so že nosilci specializiranih zadev, z letnim razporedom določila v senate petorice tudi sodnike civilnih oddelkov, med njimi tudi tožnico. Pojasnjuje, da Sodni red (Ur. l. RS, št. 87/2016) govori o razporejanju sodnikov, vendar razporeditev pri specializiranem oddelku za člane senatov ne pomeni razporeditve v smislu 40. a člena ZS, temveč določitev teh sodnikov kot članov senata. Nekateri civilni sodniki so za sojenje razporejeni v svoje matične oddelke, določeni pa so še v senate peterice v specializiranih zadevah. Pri tem se le sodnikom, ki so na podlagi drugega odstavka 40. a člena ZS razporejeni ali dodeljeni v specializirani oddelek v skladu s pravili Sodnega reda, dodeljujejo zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka in so nosilci teh zadev. Članom senata iz vrst civilnih sodnikov, ki so le določeni v senat, se specializirane zadeve ne dodeljujejo v reševanje. Tudi pravica do višje plače je po ZS določena le za sodnike, ki so razporejeni ali dodeljeni v specializirani oddelek, ne pa za sodnike, ki so določeni kot člani senata. V skladu s tem in prvim odstavkom 40. c člena ZS je specializiranim sodnikom izdana tudi odločba o plači, na podlagi katere se jim izplačuje plača v višini višjega plačnega razreda. Tožnici takšna odločba ni bila izdana. Toženka v nadaljevanju izraža nestrinjanje s pravnim mnenjem Ministrstva za pravosodje z dne 8. 7. 2016, pa tudi z razlogi odločitve sodišč v tej zadevi - češ da imajo tudi sosodniki možnost postavljanja vprašanj obdolžencem in pričam ter sodelujejo pri sprejemanju končne odločitve, njihov glas pa ima enako vrednost kot glas predsednika senata; to naj bi pomenilo, da rešujejo zadeve v smislu 40. c člena ZS. Navaja, da se položaj predsednika senata in sosodnika bistveno razlikujeta in tudi glede plačila ne moreta biti enaka. S tem v zvezi se sklicuje tudi na številne določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP, Ur. l. RS, št. 63/94 in nadalj.) o pristojnosti predsednika senata. Tudi tožnica je izpovedala, da ni bila zadolžena za pripravo sodnih odredb v zadevi, v kateri je bila sosodnica, da ni pripravila sklepov v zadevi X K 44415/2010 in ni pisala sodbe. Omenja tudi sodno prakso pritožbenega sodišča v zadevah Pdp 494/17, Pdp 127/13 in Pdp 1174/2013, iz katere izhaja, da je delavec upravičen do višjega plačila za drugo, zahtevnejše delovno mesto le, če po odredbi delodajalca opravlja naloge zahtevnejšega oziroma drugega delovnega mesta, ne pa le posamezne naloge, ki spadajo v delokrog drugega zahtevnejšega delovnega mesta. Meni, da tožnici plača za zahtevnejše delo ne pripada. Sosodniki so v enakem položaju kot predsednik senata le pri sprejemu odločitve, sicer pa ne. Izpostavlja tudi dejstvo, da je ZS omejil število sodnikov, ki so lahko razporejeni ali dodeljeni v specializirane oddelke in njihovo število lahko določi le predsednik Vrhovnega sodišča RS v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje. V primeru, če bi morali v kvoto dodeljenih sodnikov šteti tudi vse člane senatov in posledično zunajobravnavnih senatov, ki odločajo in sodelujejo pri specializiranih zadevah, bi število teh sodnikov preseglo dovoljeno kvoto, ki jo je določil predsednik Vrhovnega sodišča RS in zagotovljena ter predvidena finančna sredstva. Toženka (Okrožno sodišče v Ljubljani) je imela npr. z letnim razporedom za leto 2020 za člane senata določenih devetnajst sodnikov iz ostalih civilnih oddelkov, kar bi šteto skupaj preseglo dovoljeno kvoto teh sodnikov. Če bi sledili odločitvi pritožbenega sodišča, bi se tudi vsem članom dežurnega zunajobravnavnega senata, kamor so kot predsedniki senatov in sodniki poročevalci razporejeni sodniki kazenskega in specializiranega oddelka, tudi članom iz vrst določenih civilnih sodnikov morala obračunati višja plača specializiranega sodnika za zelo kratek čas dela. Sodišči pri odločitvi nista upoštevali, da je bila tožnica primarno razporejena na oddelek na gospodarsko sodstvo in je bila le določena kot članica senata v zadevi X K 44415/2010. Pojasnjuje tudi, da je revizijsko vprašanje neločljivo povezano z vprašanjem evidentiranja delovnega časa sodnikov, glede česar že obstaja sodna praksa, po kateri položaj sodnika ni enak položaju delavca. Sodni svet je sprejel tudi sklep, da je časovno omejevanje ali evidentiranje navzočnosti sodnikov na sodiščih neprimerno in nasprotuje njihovemu položaju.

5V odgovoru na revizijo tožnica prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije ter uveljavlja povračilo stroškov odgovora na revizijo. Meni, da so ugovori toženke v precejšnji meri vezani na ugotovljeno dejansko stanje, ki se v revizijskem postopku ne more izpodbijati, da je bistvena za presojo razlaga 40. c člena ZS, nasprotuje stališču toženke v zvezi z razporejanjem sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani na mesto članov senata specializiranega oddelka itd.

6Revizija je utemeljena.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (367. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 370. člena ZPP), vendar v zvezi s tem, glede na navedbe tožnice v odgovoru na revizijo, revizijsko sodišče ne ugotavlja, da bi bili na ta razlog vezani ugovori toženke.

Razlogi odločitve sodišč prve in druge stopnje

8Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica dne 15. 9. 2016 pri delodajalcu vložila predlog za uvrstitev v višji plačni razred (zahtevala je razporeditev oziroma uvrstitev v 60. plačni razred) za čas dela na zadevi X K 44415/2010 (Balkanski bojevnik) od aprila 2016 do marca 2018, vendar je bil ta predlog zavržen s sklepom Su 110/2000 z dne 1. 12. 2016. Nato je 7. 6. 2018 vložila tožbo v tej zadevi, ki je drugačna od prejšnje zahteve za razporeditev v višji plačni razred, saj zahteva plačilo razlike v plači za čas reševanja zadeve Balkanski bojevnik neposredno na podlagi 40. c člena ZS. Sodišče je takšno tožbo dopustilo in obrazložilo, da 40. c člen ZS ne loči sodnikov glede na to, ali delajo na zadevi kot predsedniki senata ali sosodniki. Ugotovilo je sicer, da ima predsednik senata po ZKP več zadolžitev kot sodnik, ki je član senata, vendar ZS v zvezi s pripadajočo plačo tega ne ločuje. Glede na to, da pri sprejemu končne odločitve glasuje tudi sosodnik, se ne more šteti, da sosodnik ne rešuje spisa, kljub temu da ne vodi samega postopka, ne predaja besede strankam itd. ZS v četrtem odstavku 36. člena določa, da imajo v primeru zbornega sojenja vsi sodniki enake pravice in dolžnosti in tako izenačuje položaj predsednika ter člana senata. Pravica do višje plače sosodnika naj bi izhajala tudi iz zapisa, da pripada to plačilo sodniku za čas, v katerem rešuje zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka, saj ZS ne govori o tem, da višje plačilo pripada le sodniku, kateremu je dodeljen spis specializiranega oddelka, temveč priznava višje plačilo vsem sodnikom, ki rešujejo zadeve iz pristojnosti tega oddelka; če ne bi bilo tako, ne bi bilo nobene potrebe, da se zadeve obravnavajo v senatu. Sodišče prve stopnje je povzelo tudi nekatere spremembe zakonodaje na tem področju in pojasnilo, da šele delovni osnutek novega zakona pri plači izrecno loči sodnike, ki so dodeljeni ali razporejeni na specializirane oddelke in sodnike, člane senata. Tudi Sodni red v zvezi z dodeljevanjem zadev ne posega v ureditev iz 40. c člena ZS. Sodišče prve stopnje ne sprejema stališča toženke, da je bila tožnica določena le kot sosodnica v senatih specializiranega oddelka. ZS in Zakon o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS, Ur. l. RS, št. 19/94 in nadalj.) sicer nista dosledna pri uporabi izraza dodeljen in razporejen sodnik, vendar tudi določbi 40. a in 40. b člena ZS ne pomenita, da tožnica ni bila razporejena na specializirani oddelek (sicer kot sosodnica).

9Sodišče druge stopnje se je strinjalo s stališči sodišča prve stopnje. Obrazložilo je tudi, da je bila tožnica, ki sicer sodi na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani, z letnim razporedom razporejena kot članica senata na specializirani oddelek in dodeljena kot okrožna sosodnica v zadevi Balkanski bojevnik. Do višjega plačila so upravičeni vsi sodniki, ki rešujejo zadeve iz pristojnosti tega oddelka, torej predsedniki senata in sosodniki, ki so tudi ves čas prisotni na narokih za glavno obravnavo, postavljajo vprašanja obdolžencu in pričam in sodelujejo pri sprejemanju končne odločitve. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da tudi sosodniki ne rešujejo zadev; sicer tudi ne bi bilo potrebe, da v petčlanskem senatu poleg predsednice senata sodeluje še en poklicni sodnik. Tudi tožnica je bila za čas reševanja zadeve Balkanski bojevnik razporejena na specializirani oddelek, pri določitvi sodnika v senat specializiranega oddelka pa gre po vsebini za razporeditev na ta oddelek, kar izhaja tudi iz zadnjega stavka drugega odstavka 40. a člena ZS. Sklicuje se tudi na to, da je v naši praksi ustaljeno stališče, da je delodajalec dolžan delavcu, ki mu je odredil opravljanje zahtevnejšega dela, za opravljeno delo zagotoviti pravice, ki jih za to dolžnost določa zakon (sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 306/2009 in sodbo sodišča druge stopnje Pdp 658/2016). Pravica tožnice do plačila za delo na zahtevnejšem oddelku, ki ji je bilo odrejeno in ga je dejansko opravljala, izhaja tudi iz 13. točke 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.).

Pravne podlage za odločitev

10V skladu z dopuščenim revizijskim vprašanjem so za presojo v zadevi pomembne predvsem določbe, ki urejajo plače sodnikov, med temi pa zlasti določbe, ki se nanašajo na sodnike specializiranih oddelkov sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala itd.

11Iz 44. člena ZSS izhaja, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan, ali položaju, na katerega je imenovan ter pravico do dodatkov kot dela plače pod pogoji in v višini, kot jih določa ZSPJS. Sodnika v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, uvrsti v plačni razred predsednik sodišča oziroma sodni svet (45. člen ZSS). ZSS v 69. c členu določa tudi, da plačo dodeljenih sodnikov za čas, v katerem rešujejo zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka, določa zakon, ki ureja sodišča. V zvezi s tem iz 40. c člena ZS izhaja, da okrajnim sodnikom, razporejenim ali dodeljenim v specializirani oddelek, pripada za čas, v katerem rešujejo zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka, plača višjega sodnika, okrajnim sodnikom svetnikom plača višjega sodnika svétnika, okrožnim sodnikom plača vrhovnega sodnika, okrožnim sodnikom svétnikom in višjim sodnikom pa plača vrhovnega sodnika svétnika. Glede načina evidentiranja in obračunavanja časa iz prejšnjega odstavka zakon napotuje na Sodni red (drugi odstavek 40. c člena ZS), določa pa tudi, da sodniku, ki mu v skladu s prvim odstavkom tega člena pripada plača višjega sodnika, ta pripada v višini plačnega razreda, v katerega je v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, uvrščena funkcija, ki jo zaseda višji sodnik ob uvrstitvi (tretji odstavek 40. c člena ZS).

12Za pravilno razumevanje in tolmačenje teh določb je treba upoštevati tudi druge določbe zakonov, ki se nanašajo na obravnavanje zadev na specializiranih oddelkih sodišč, zgodovinski razvoj ter razloge sprememb zakonskih določb v zvezi s specializiranimi oddelki.

13Do ustanovitve posebnega specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj je prišlo z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZS (ZS-I, Ur. l. RS, št. 91/2009). Takrat je bil specializirani oddelek predviden le pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, s tem da se vanj dodelijo le najsposobnejši kazenski sodniki položaja okrožnega, višjega ali vrhovnega sodnika¹, S tem zakonom je bilo tudi določeno, da se za dodelitev sodnikov v specializirani oddelek opravi poziv k prijavam za dodelitev, o dodelitvi pa odloča sodni svet, ki ob zahtevi za posebno usposobljenost in izkušenost sodnikov za sojenje v teh zadevah upošteva še trajanje sodniške službe na kazenskem področju, oceno sodniške službe o izpolnjevanju pogojev za hitrejše ali izjemno napredovanje itd. (40. a člen ZS-I). V ZS-I je bilo predvideno tudi, da za čas dodelitve v specializirani oddelek pripada okrožnemu ali višjemu sodniku plača vrhovnega sodnika, vrhovnemu sodniku in vodji specializiranega oddelka pa plača vrhovnega sodnika - svétnika (40. č člen). Besedilo takratnih členov se je spremenilo z ZS-J (Ur. l. RS, št. 33/11), razlog za spremembo pa je bila med drugim tudi neuspešna zapolnitev specializiranega oddelka.² Glede določitve plače je bil črtan prejšnji 40. č člen, določba o plači, ki je enaka tudi v sedanjem tekstu zakona, pa je bila vnesena v 40. c člen. Spremenila se je tudi organiziranost specializiranih oddelkov, ki so se organizirali pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč, določena je bila možnost razporejanja ali dodelitve sodnikov zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev itd. S kasnejšo spremembo ZS-K (Ur. l. RS, št. 63/2013) je prišlo do ponovne spremembe 40. a člena ZS, in sicer tako, da predsednik okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča določi z letnim razporedom kot člane senatov in za opravljanje nujnih procesnih dejanj v zadevah specializiranega oddelka tudi druge okrožne sodnike tega okrožnega sodišča itd. Namen je bil zagotoviti učinkovito in uspešno sojenje, s tem da je predlog izhajal iz težav pri izvajanju veljavnega zakona, saj je bilo njegovo besedilo mogoče razlagati tako, da so za specializirane zadeve pristojni izključno specializirani sodniki. To pomeni, da bi zaradi različnih funkcij in s tem povezanim vprašanjem izločitve sodnika, za reševanje vsake zadeve potrebovali večje število sodnikov. Opozorjeno je bilo tudi na nekatere majhne specializirane oddelke, prav zato pa je bila predlagana rešitev, s katero lahko pri obravnavanju zadev kot člani senatov (in v primeru opravljanja nujnih procesnih dejanj) sodelujejo tudi drugi okrožni sodniki in tisti okrajni sodniki, ki najmanj tri leta uspešno opravljajo sodniško službo na okrajnem sodišču³. Do obdobja, ki je pomembno za odločanje v tej zadevi (aprila 2016 do marca 2018), je bila z ZS-L (Ur. l. RS, št. 17/2015) ponovno spremenjena določba drugega odstavka 40. a člena ZS, pri čemer je bil odpravljen pogoj, da se okrajne sodnike lahko razporedi za sojenje v zadevah, za katere je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let itd. Še vedno je bilo poudarjeno, da zadeve obravnavajo sodniki, ki so v oddelek razporejeni ali dodeljeni zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev in da predsednik okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča z letnim razporedom določi kot člane senatov in za opravljanje nujnih procesnih dejanj v zadevah specializiranega oddelka tudi druge sodnike tega okrožnega sodišča itd.⁴

14ZS v besedilu, ki velja v času, ki je pomemben za to zadevo, v prvem odstavku 40. a člena določa, da pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč delujejo specializirani oddelki sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon storilcev navedenih kaznivih dejanj. Iz drugega odstavka te določbe izhaja, da zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka obravnavajo sodniki, ki so v oddelek razporejeni ali dodeljeni zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev. Predsednik okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča določi z letnim razporedom kot člane senatov in za opravljanje nujnih procesnih dejanj v zadevah specializiranega oddelka tudi druge sodnike tega okrožnega sodišča in sodnike okrajnih sodišč, ki so organizacijska enota tega okrožnega sodišča. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani določi z letnim razporedom in soglasjem predsednika Okrajnega sodišča v Ljubljani kot člane senatov in za opravljanje nujnih procesnih dejanj v zadevah specializiranega oddelka tudi sodnike Okrajnega sodišča v Ljubljani. Če se soglasje s predsednikom Okrajnega sodišča v Ljubljani ne doseže, o razporeditvi odloči predsednik neposredno višjega sodišča. Iz tretjega odstavka te zakonske določbe izhaja, da število mest za razporejene in dodeljene sodnike za posamezen specializiran oddelek določi predsednik Vrhovnega sodišča RS, s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje. Pri določitvi števila sodniških mest se smiselno upoštevajo kriteriji iz 38. člena tega zakona. 40. b člen ZS v prvem odstavku določa, da se v specializirani oddelek v skladu s tem zakonom razporedi potrebno število sodnikov okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča in okrajnih sodišč, ki so organizacijska enota tega okrožnega sodišča in Okrajnega sodišča v Ljubljani, ter v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo, dodeli ustrezno število sodnikov iz drugih sodišč. Specializiran oddelek vodi vodja oddelka, ki ga izmed razporejenih sodnikov z letnim razporedom sodnikov določi predsednik sodišča (drugi odstavek). Z letnim razporedom sodnikov se določi podrobnejša razporeditev dela sodnikov, ki so razporejeni ali dodeljeni v specializirani oddelek. Določi se lahko, da vsi sodniki oddelka sodijo v vseh zadevah iz pristojnosti specializiranega oddelka, lahko pa se sodniki razporedijo za sojenje zadev po posameznih pravnih področjih ali podpodročjih (prvi odstavek 40. d člena ZS). Zadeve se sodnikom, ki so razporejeni ali dodeljeni v specializiran oddelek, dodeljujejo v skladu s pravili Sodnega reda, v katerem se določijo tudi podrobnejša pravila o dodeljevanju zadev ter organiziranju dela na specializiranem oddelku (drugi odstavek 40. d člena ZS).

15ZS torej v 40. a členu govori o razporejenih in dodeljenih sodnikih ter določenih sodnikih, poleg tega pa v predpisih, ki se nanašajo na sodnike poznamo tudi institut premestitve.

16Določbe o dodelitvi najdemo zlasti v ZSS. O dodelitvi, ki je začasen ukrep, govori 67. člen ZSS, in sicer o dodelitvi brez privolitve na drugo sodišče, o dodelitvi na prejšnje sodniško mesto v primeru napredovanja, o čemer odloča predsednik Vrhovnega sodišča RS (67. a in 68. člen ZSS), v zvezi z specializiranimi oddelki okrožnih sodišč pa 69. a člen istega zakona omogoča dodeljevanje sodnikov, o čemer odloča sodni svet, ki na podlagi zakonskih kriterijev ocenjuje posebno usposobljenost in izkušenost za reševanje zahtevnih kazenskih zadev (69. b člen ZSS). O dodelitvi govorimo tudi v primeru dodelitve na delo na Ustavno sodišče RS, Vrhovno sodišče RS, višje sodišča, strokovne službe sodnega sveta itd., o čemer spet odloča sodni svet (71. člen ZSS) itd.

17ZSS v 66. členu omogoča tudi premestitev sodnika na drugo sodišče istega ali nižjega položaja in pristojnosti v soglasju s sodnikom (na predlog predsednika Vrhovnega sodišča RS in s soglasjem predsednikov obeh pristojnih sodišč), izjemno možnost premestitve brez privolitve sodnika (v primerih, ki jih opredeljuje zakon) in v tem primeru (in primeru izrečenega disciplinskega sklepa) pristojnost za odločanje s strani sodnega sveta.

18Institut razporeditve, kot poseben institut, ki ni enak institutu premestitve, se veže na letni razpored sodnikov. Predsednik okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča razporedi z letnim razporedom sodnike tega okrožnega sodišča in sodnike okrajnih sodišč, ki so organizacijske enote tega sodišča, s soglasjem predsednika Okrajnega sodišča v Ljubljani pa sodnike tega sodišča, v specializirani oddelek, ob upoštevanju kriterijev, ki jih zakon, ki ureja sodniško službo, določa za dodelitev sodnikov v ta oddelek. Če se soglasja s predsednikom Okrajnega sodišča v Ljubljani ne doseže, o razporeditvi odloči predsednik neposredno višjega sodišča. Predsednik okrožnega sodišča lahko sodnika, ki opravlja sodniško službo na okrajnem sodišču, ki je organizacijska enota tega okrožnega sodišča, z letnim razporedom razporedi tudi na okrožno sodišče, za sojenje v zadevah iz pristojnosti tega sodišča. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani lahko sodnika, ki opravlja sodniško službo na Okrajnem sodišču v Ljubljani z letnim razporedom in soglasjem predsednika Okrajnega sodišča v Ljubljani razporedi na Okrožno sodišče v Ljubljani, za sojenje v zadevah iz pristojnosti tega sodišča. Če se soglasje s predsednikom Okrajnega sodišča v Ljubljani ne doseže, o razporeditvi odloči predsednik neposredno višjega sodišča. Okrajne sodnike se lahko razporedi na okrožno sodišče le, če imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj kot okrajni sodniki in je z zadnjo oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za napredovanje. Tako razporejeni sodniki so z vidika stvarne pristojnosti in izvrševanja sodniške funkcije izenačeni z okrožnimi sodniki in imajo pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za sodniški naziv okrožni sodnik, če je njihova plača nižja od tega plačnega razreda. Čas razporeditve skupno ne sme trajati več kot tri leta (71. člen ZS).

19Sodnik sicer izvaja sodno oblast na enem ali več pravnih področjih, na katero oziroma na katere je pred začetkom koledarskega leta razporejen z letnim razporedom dela (14. člen ZS), kar določa tudi Sodni red v 153. členu, v 155. členu pa predvideva, da se pri razporeditvi sodnika za delo na posamezno pravno področje upošteva interes posameznega sodnika za delo na določenem pravnem področju, njegove delovne izkušnje in sposobnost za delo na posameznem pravnem področju ter skrbi za zagotovitev enakomerne delovne obremenitve sodnikov. Sodni red določa tudi pravila o dodeljevanju zadev; v sedmem odstavku 156. člena določa, da se zadeve, ki so dodeljene v delo sodnikom specializiranega oddelka, tem sodnikom dodeljujejo po pravilih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, upoštevaje abecedni vrstni red sodnikov, dodeljenih v specializirani oddelek.

Razlogi za odločitev

20V specializirane oddelke sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala itd. so sodniki v glavnem razporejeni, saj sistem dodeljevanja z odločanjem sodnega sveta (69.a in 69.b člen ZSS) ni zaživel in poteka v zelo omejenem obsegu. Prav zaradi tega in z namenom zagotovitve ustreznega delovanja specializiranega oddelka je prišlo tudi do številnih sprememb ZS. S prikazanimi spremembami zakonodaje pa v specializirani oddelek niso razporejeni (ali dodeljeni) le sodniki, ki so posebno usposobljeni in izkušeni za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev (in katerih število mest določi predsednik Vrhovnega sodišča RS s soglasjem ministra - drugi in tretji odstavek 40. a člena ZS), temveč so z letnim razporedom določeni, in sicer kot člani senatov (in za opravljanje nujnih procesnih dejanj v zahtevah specializiranega oddelka), tudi drugi sodniki tega okrožnega sodišča ali sodniki okrajnih sodišč itd. Število mest za specializirani oddelek se sicer določi le za sodnike, ki so v oddelek razporejeni (ali dodeljeni), in ne za ostale, ki so določeni, sicer pa niso posebno usposobljeni in izkušeni za reševanje prav takšnih kazenskih zadev.

21Tudi v tem sporu iz letnega razporeda (2016) za specializirani oddelek izhaja, da so na ta oddelek razporejeni poimensko določeni sodniki (18 sodnikov), v enem od kasnejših poglavij letnega razporeda pa je (med drugim) izrecno določeno, da „se v senat petih sodnikov razporedijo sodniki specializiranega oddelka, razen preiskovalnih sodnikov, in sodniki (ki so poimensko določeni, med njimi pa tudi tožnica), in sicer po odredbi vodje specializiranega oddelka, upoštevajoč pri tem abecedni seznam vseh sodelujočih sodnikov ter njihove zadolžitve na matičnem oddelku.“ V skladu s tem je bila tožnica z odredbo z dne 5. 2. 2016 v navedeni kazenski zadevi določena za sosodnico v senatu petih sodnikov.

22ZSS torej ločuje med sodniki, ki so v oddelku razporejeni (ali dodeljeni) zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti ter sodniki, ki so v oddelek določeni predvsem iz praktičnih razlogov (glej pojasnilo k predlogu ZS-K) in niso posebno usposobljeni in izkušeni za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev. Ti se z letnim razporedom določijo kot člani senatov specializiranega oddelka (v tem primeru v senat petih sodnikov). Govorimo torej o sodnikih, ki so razporejeni (ali dodeljeni) na specializirani oddelek in ki si jim v skladu s Sodnim redom tudi dodeljujejo zadeve, ki so dodeljene v delo sodnikom specializiranega oddelka (156. člen Sodnega reda), in o sodnikih, ki so določeni kot člani senata, ki jim zadeve v delo specializiranega oddelka niso dodeljene, sodelujejo pa pri odločanju kot člani senatov. Ti zadnji ne izpolnjujejo pogojev posebne usposobljenosti in izkušenosti.

23Temu ustrezno je treba tolmačiti tudi določbo 40. c člena ZS (v povezavi z 69. c členom ZSS), torej da višja plača iz te določbe pripada samo sodnikom, ki so razporejeni (ali dodeljeni) v specializirani oddelek, ne pa sodnikom, ki so z letnim razporedom določeni le kot člani senatov (sosodniki). Iz prejšnjega pregleda zakonskih sprememb v zvezi z delovanjem specializiranih oddelkov izhaja, da je bila možnost določanja drugih (neusposobljenih) sodnikov v specializirani oddelek (vendar le kot članov senata) uzakonjena šele naknadno, ob tej spremembi pa se ni spremenila prejšnja določba 40. c člena zakona o pravici do višje plače, ki se je nanašala in se še vedno nanaša le na razporejene in dodeljene sodnike. 40. c člen ZS določa pravico do višje plače le razporejenim in dodeljenim sodnikom, torej sodnikom, ki so posebno usposobljeni za reševanje (le) kazenskih zadev, ne pa drugim.

24Iz letnega razporeda v tej zadevi sicer izhaja, da je bila tožnica „razporejena“ v senat petih sodnikov specializiranega oddelka, vendar to poimenovanje, razen napačne formulacije, ki ni v skladu z zakonsko opredelitvijo, ne pomeni, da gre za sodnico, ki je v skladu z ZS razporejena (ali dodeljena) na specializirani oddelek zaradi posebne usposobljenosti ter izkušenosti za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev in s tem tudi za sodnico, ki so ji prav takšne zadeve dodeljene v delo.

25Res je tudi ZS nedosleden pri uporabi izrazov, saj v zvezi s tem, da lahko predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani v specializirani oddelek kot člane senata določi tudi sodnike Okrajnega sodišča v Ljubljani, v primeru nesoglasja s predsednikom Okrajnega sodišča v Ljubljani, določa, da „o razporeditvi“ odloči predsednik neposredno višjega sodišča, vendar gre spet za nedosledno uporabo izrazov. Ta se niti ne nanaša na okrožne sodnike, ki so določeni kot člani senata (kot tožnica), sploh pa ne spremeni dejstva, da pravica do višje plače s spremembami ZS ni bila določena tudi za sodnike, ki niso posebno usposobljeni in izkušeni za delo na specializiranem oddelku in za katere je bila uzakonjena možnost določitve v specializirani senat le zaradi praktičnih razlogov, vendar le za sodelovanje v senatih.

26Sodišči druge in prve stopnje sta se zato s tem v zvezi neutemeljeno oprli tudi na razlago pojma reševanja zadev iz pristojnosti specializiranega oddelka, saj to za odločitev ni pomembno. Obenem primerjava položaja, nalog, zahtevnosti in odgovornosti predsednika senata, ki so mu zadeve dodeljene in sosodnika, upoštevajoč tudi določbe Sodnega reda in ZKP o tem, kakšne so pristojnosti enega in drugega (npr. določbe 113., 270., 285. a, 298., 299., 301. in številnih drugih členov), ni na mestu, saj med njima obstajajo večje razlike.⁵

27Povsem pa je v okoliščinah tega primera nesprejemljivo razlogovanje sodišča druge stopnje (14. točka obrazložitve), da je delodajalec dolžan delavcu, ki mu je odredil opravljanje zahtevnejšega dela⁶, za opravljeno delo zagotoviti pravice, ki jih za to dolžnost določa zakon. S tem v zvezi je tudi sklicevanje na sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 306/2009 in sodbo sodišča druge stopnje Pdp 658/2016 neutemeljeno, saj sodna praksa omogoča višje plačilo v primeru opravljanja zahtevnejšega dela, na drugem, višje vrednotenem delovnem mestu, kar pa v tej zadevi ni podano. Že tožnica sama ni izhajala iz tega, da naj bi ji višje plačilo pripadalo zato, ker je opravljala delo višje vrednotenega delovnega mesta, torej ni izhajala iz tega, da bi bilo njeno delo po zahtevnosti, odgovornosti in količini enako kot delo predsednice senata, temveč ga je utemeljevala na določbi 40. c člena ZS.

28Jasno je tudi, da tožnica kot sosodnica ni opravljala enako zahtevnega dela kot predsedujoča sodnica, ki ji je bila konkretna kazenska zadeva na specializiranem oddelku tudi dodeljena. Ta primerjava se ne more zreducirati na to, da je bil njen glas pri sojenju enakovreden glasu predsednice senata, na možnost postavljanja vprašanj ali celo potrebe po senatnem sojenju (kot sta obrazložili sodišči druge in prve stopnje). Takšna primerjava zanemari položaj, naloge in odgovornost predsednika senata in ostalih sodnikov in bi nenazadnje lahko pripeljala celo do primerjave predsednice senata in sodnikov porotnikov, kar bi bilo še bolj neustrezno. Še manj pa je utemeljeno povezovanje odrejenega in dejansko opravljenega dela z določbo 13. točke 2. člena ZSPJS, saj ta določba ne govori o plačilu po dejanskem delu, temveč opredeli le pojem osnovne plače kot del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu.

29Zato pravilno tolmačenje navedenih določb ZS in ZSS (ter Sodnega reda) ne daje podlage za to, da bi tožnici, ki je kot sosodnica sodelovala pri sojenju v navedeni kazenski zadevi, pripadala razlika v plači.

30Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je revizijsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek tožnice v celoti zavrnilo.

31V posledici navedene odločitve je revizijsko sodišče poseglo tudi v odločitev o stroških postopka, ki so bili odmerjeni s sodbo in še s posebnim sklepom. Odločitev je spremenilo tako, da tožnica krije sama svoje stroške postopka, toženki pa mora povrniti stroške postopka na prvi, drugi in tretji stopnji po sodni odmeri (drugi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Stroški so bili odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo, in sicer v višini 1.050 točk za postopek pred sodiščem prve stopnje, 375 točk za postopek pred sodiščem druge stopnje in 637,50 točk za revizijski postopek, skupaj s priznanimi materialnimi stroški na vseh stopnjah pa v celoti v višini 2.093,10 točk oziroma 1.255,86 EUR.

32Vrhovo sodišče je odločitev sprejelo soglasno.

¹ Glej Poročevalec DZ v zvezi s predlogom zakona; EVA: 2009-2011-0008 z dne 27. 8. 2009.
² Glej Poročevalec DZ v zvezi s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZS (ZS-J), EVA: 2011-2011-0002/00720-2/2011/6.
³ Glej predlog zakona: EVA: 2012-2030-0044 z dne 6. 6. 2013.
⁴ Glej predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZS, EVA: 2013-2030-0109 z dne 12. 12. 2014.
⁵ Glede na navedene razloge za odločitev v tej zadevi ni pomemben drugi odstavek 40.c člena ZS v zvezi z evidentiranjem in obračunavanjem časa reševanja zadev.
⁶ Kar pomeni, da je tudi sodišče druge stopnje izhajalo iz tega, da gre pri delu predsednikov senata specializiranih oddelkov za zahtevnejše delo.