VSM Sklep I Kr 20526/2021

Za postopek se določi Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

1Okrajni sodnik v Ljutomeru, B.K., je dne 23. 4. 2021 predlagal prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v Ljutomeru I K 20526/2021. V predlogu navaja, da je Okrajno sodišče v Ljutomeru s strani Okrožnega državnega tožilstva v Celju prejelo dopis s pripadajočo dokumentacijo, iz česar izhaja, da bi naj subsidiarna tožilka J. M. nadaljevala kazenski postopek zoper sodnike B.K., O.N. in M.K., saj je okrožna državna tožilka v Celju njeno ovadbo zavrgla. Predlagatelj nadalje navaja, da sta B. K. in O.N. sodnika na Okrajnem sodišču v Ljutomeru, M. K. pa sodnica na Okrajnem sodišču na Ptuju. Na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti je na okrajnih sodiščih Ljutomer, Murska Sobota, Lendava in Gornja Radgona ustanovljen tudi enotni kazenski oddelek, kjer je kazenski sodnik in vodja B.K.. Po navedenem, predlagatelj meni, da na podlagi 34. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), obstajajo pravni in stvarni razlogi, da Okrajno sodišče v Ljutomeru, kakor tudi nobeno okrajno sodišče iz območja Okrožnega sodišča v Murski Soboti, v tej zadevi ne more postopati. Višjemu sodišču predlaga, da določi drugo pristojno sodišče na svojem območju.

2Predlog je utemeljen.

3Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4Čeprav predlagatelj navaja, da vlaga predlog za prenos krajevne pristojnosti zaradi obstoja pravnih in stvarnih razlogov,¹ je iz vsebine njegovega predloga razbrati, da uveljavlja obstoj t. i. drugih tehtnih razlogov za prenos krajevne pristojnosti. Kateri so tehtni razlogi za prenos pristojnosti, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišče mora namreč poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji videz nepristranskosti sojenja.

5Po presoji višjega sodišča okoliščine, ki so navedene v predlogu okrajnega sodnika, dajejo podlago za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti. V obravnavani zadevi je namreč J. K.M. podala vlogo, v kateri okrajnim sodnikom B. K., O.N. in M. K. očita storitev kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po prvem odstavku 288. člena Kazenskega zakonika. Ta okoliščina pa bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnila okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Ljutomeru, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o vlogi J. K. M.. Višje sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP predlogu okrajnega sodnika ugodilo in na podlagi navedb v predlogu odločilo, da se za odločanje v obravnavani zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

6Po obrazloženem je višje sodišče o predlogu odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

¹ Med pravne razloge spada predvsem izločitev vseh sodnikov sodišča, med stvarne razloge pa je šteti dejanske okoliščine, zaradi katerih se lahko vnaprej predvideva, da sodišče zadeve dalj časa ne bo moglo rešiti (Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem (ZKP), GV Založba, Ljubljana 2004, str. 83, tč. 2).