UPRS Sodba I U 668/2019-14

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano disciplinsko odločbo je Zavod za prestajanje kazni zapora A. (v nadaljevanju tudi Zavod) tožniku, kot obsojencu, zaradi 21. 1. 2019 storjenega disciplinskega prestopka fizičnega napada na delavca Zavoda po 1. točki drugega odstavka 87. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), na podlagi 5. točke 88. člena tega zakona, izrekel disciplinsko kazen 14 dni samice, brez pravice do dela (točka 1 izreka); posebni stroški postopka niso nastali (točka 2 izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da je zoper tožnika bil zaradi suma storitve disciplinskega prestopka fizičnega napada na delavca Zavoda po 1. točki drugega odstavka 87. člena ZIKS-1 vložen s strani vodje sektorja tretma predlog za uvedbo disciplinskega postopka 25. 1. 2019 (v nadaljevanju predlog), iz katerega izhaja, da naj bi 21. 1. 2019 okrog 11.26 ure prišlo v sobi št. 21/3 v 5. oddelku do fizičnega napada s strani tožnika na pravosodnega policista tako, da naj bi ga zabodel z nožem ter da je bilo zaradi fizičnega napada pri pravosodnem policistu opaziti tri vbodne rane in sicer dva vboda na hrbtu in enega v predel prsi, pri obsojencu poškodb ni bilo zaznanih. V skladu z 92. členom ZIKS je bilo v postopku tožniku omogočeno, da se izjasni o predlogu. Tožnik je 4. 2. 2019 zaprosil za prestavitev obravnave, čemur ni bilo ugodeno. Opravljena je bila ustna obravnava 12. 2. 2019, kjer je tožnik predlagal prestavitev naroka, da bi si zagotovil zagovornika, brez katerega se ni želel izjasniti. Tožniku je bil določen rok 8 dni, da pošlje dokaze, da se je aktiviral za pridobitev zagovornika, ki pa jih tožnik v postopku ni predložil. V postopku sta v skladu z 95. členom Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (v nadaljevanju PIKZ) bili zaslišani dve priči, kot sta navedeni, katerih izpovedi je organ, ki je vodil postopek, ocenil kot konsistentni, jasni, nazorni in verodostojni. Na ustni obravnavi 12. 2. 2019 je bil tožnik pozvan, da se izjasni o predlogu, dogodku in o pričanju prič, o čemer se tožnik ni izjasnil.

2Pooblaščena uradna oseba je po oceni dokazov zaključila, da je tožnik storil očitan disciplinski prestopek fizičnega napada na delavca Zavoda po 1. točki drugega odstavka 87. člena ZIKS-1 s tem, da je dne 21. 1. 2019 fizično napadel delavca Zavoda - pravosodnega policista, tako da ga je večkrat zabodel z nožem, kar pojasni na straneh 4 in 5 obrazložitve. Dne 22. 1. 2019 je bil s tožnikom opravljen tudi razgovor s strani zavodskega psihologa, ki je tožnika ocenil kot dobro pogovorljivega in sodelujočega. Pooblaščena uradna oseba ugotavlja, da je tožnik po dogodku z neprimernim vedenjem nadaljeval tudi po izločitvi v poseben prostor. Po opravljenem razgovoru ne izhaja, da bi dejanje kakorkoli obžaloval ter poskušal popraviti, ali se opravičiti za poškodbe. Napad z nožem je imel hude posledice za zdravje delavca Zavoda in bi v primeru nepravočasnega posredovanja lahko bilo ogroženo tudi njegovo življenje, saj tožnik z napadom ni hotel končati oz. se je močno upiral tudi po posredovanju pravosodnih policistov, dodatno obtoževalno okoliščino pa predstavljajo tudi škarje, ki jih je tožnik tekom postopka ponovno skril v žep, kar kaže na veliko stopnjo agresivnosti in maščevalnosti. Prvostopenjski organ navaja določbe 99. člena PIKZ, določbe 1. točke drugega odstavka 87. člena, 93. člena in 88. člena ZIKS-1. Izrečena disciplinska kazen bo po presoji organa prve stopnje dosegla svoj namen kaznovanja, pri čemer svojo odločitev opira na naslednje: tožnik fizičnega napada na delavca Zavoda ni komentiral, ni izrazil nikakršnega obžalovanja, kar kaže, da ne sprejema odgovornosti za svoje dejanje. Delavec Zavoda je v dogodku utrpel poškodbe, zaradi katerih je potreboval nujno medicinsko pomoč, tožnik pa je z neprimernim vedenjem nadaljeval tudi po storjenem fizičnem napadu na pravosodnega policista. Pri izreku kazni je organ prve stopnje upošteval tudi tožnikovo zdravstveno stanje. Zoper odločbo o disciplinski kazni je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev disciplinske kazni.

3Ministrstvo za pravosodje je kot pritožbeni organ tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Glede očitkov o bistveni kršitvi disciplinskega postopka in kršitvi pravice do učinkovitega pravnega sredstva se toženka sklicuje na določbe ZIKS-1 in PIKZ glede vodenja disciplinskega postopka, ki jih citira. Predlog z dne 25. 1. 2019 je bil tožniku vročen 29. 1. 2019 in tudi vabilo na ustno obravnavo z dne 28. 1. 2019, v katerem je bil tožnik vabljen na izjasnitev o predlogu, kjer je bil seznanjen, da lahko na svoje stroške najame pooblaščenca. Tožnik je zaprosil za preložitev obravnave iz razloga, da si ne bo uspel zagotoviti pooblaščenca. Tožnik je imel od vročitve vabila 29. 1. 2019 do same obravnave 12. 2. 2019 dovolj časa za zagotovitev pooblaščenca. Tožnik se na obravnavi brez zagovornika ni izjasnil ter je zaprosil za prestavitev naroka, ter tudi v 8 dnevnem roku, ki mu je bil določen, da pošlje dokaze, da je že izvajal aktivnosti za pridobitev zagovornika, ni predložil dokazil. Toženka navaja, da je Okrožno sodišče v B. z odločbo BPP 364/2019 z dne 12. 2. 2019 prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v disciplinskem postopku ZPKZ A. zavrnilo iz razloga, ker je tožnik prosil za dodelitev BPP v zadevi, ki ne predstavlja uresničevanja pravice do sodnega varstva.

4Tožnik je vložil tožbo. Pove, da je obsojenec brez finančnih sredstev in da se je v disciplinskem postopku želel zagovarjati z zagovornikom, zato je vložil prošnjo za dodelitev BPP, ki je bila zavrnjena. Tako se ni imel možnosti zagovarjati z zagovornikom in je bil obravnavan neenako, diskriminirano ter mu je bila kršena tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Zmotna so dejstva, da si lahko na lastne stroške najame zagovornika, saj te možnosti nima, čeprav izpolnjuje zakonsko določene ekonomske pogoje za dodelitev BPP. Človekove pravice tožniku zagotavljajo pravico do učinkovitega pravnega sredstva, v tem primeru odvetnika. Sodišču predlaga, da na glavni obravnavi zasliši osebe, kot jih navaja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi - op. sodišča).

5Tožba ni utemeljena.

6Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Pravilni in zakoniti so tudi razlogi, s katerimi je obrazložena in razlogi, s katerimi je odgovoril na tožnikovo pritožbo pritožbeni organ, zato se sodišče nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in jih ponovno ne navaja, glede tožbenih razlogov pa dodaja:.

7V tožbi tožnik izpodbija odločbo o disciplinski kazni iz razloga, ker se v disciplinskem postopku ni imel možnosti zagovarjati z zagovornikom in iz tega razloga naj bi bil obravnavan neenako in diskriminatorno in da nima lastnih sredstev, da si najame zagovornika in da hkrati izpolnjuje ekonomske pogoje za dodelitev BPP. Glede na tožbene navedbe sodišče ugotavlja, da tožnik izpodbija navedeno odločitev predvsem iz razloga, ker ni imel zagovornika v postopku, hkrati pa meni, da izpolnjuje ekonomske pogoje za dodelitev BPP in zato meni, da so mu bile kršene človekove pravic in svoboščine, ker naj bi izhajala iz izpodbijane odločbe zmotna ugotovitev, da si lahko na lastne stroške najame zagovornika. Sodišče se glede teh razlogov, ki se nanašajo na vprašanje izpolnjevanja finančnih pogojev za dodelitev BPP in v tej zvezi očitanih kršitev Ustave RS ne opredeljuje, saj to ni predmet tega postopka, čeprav ni sporno, da je bila z odločbo Okrožnega sodišča v B. BPP 364/2019 z dne 12. 2. 2019 tožnikova vloga za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v disciplinskem postopku v obravnavanem disciplinskem postopku zavoda zavrnjena. Prisotnost pooblaščenca v disciplinskem postopku pa ni obvezna, zato sodišče ne vidi kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva.

8Sodišče se strinja z razlogi toženke, da pa je imel tožnik dovolj časa, da si zagotovi pooblaščenca in sicer je to čas od 29. 1. 2019 do 12. 2. 2019 in še nadaljnjih 8 dni, v katerem naj bi posredoval dokazilo o izvedenih aktivnostih za pridobitev pooblaščenca. Iz obrazložitve obeh upravnih odločb izhaja, da tožnik tudi v tem določenem roku ni posredoval dokazil o kakršnih koli aktivnostih za pridobitev pooblaščenca, zato sodišče ne vidi kršitev pravil postopka, kot meni tožnik.

9Glede na tožbene navedbe tožnik v dejanskemu pogledu v zvezi z disciplinskim prestopkom fizičnega napada na delavca Zavoda po 1. točki drugega odstavka 78. člena ZIKS-1 in izrečene disciplinske kazni ne navaja prav nobenih razlogov. Tožnikove navedbe, da gre za kršitev človekovih pravic, ki mu zagotavljajo pravico do učinkovitega pravnega sredstva, po že povedanem niso utemeljene.

10Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

11Sodišče je odločalo brez glavne obravnave (na seji), saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Tožnikove zahteve, da na glavni obravnavi zasliši osebe, kot so navedene, pa niso substancirane in jih sodišče že iz tega razloga zavrača.

12Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.