VSRS Sklep Cpg 3/2021

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pritožbeni postopek do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceni ustavnosti 3. točke drugega odstavka 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v delu, ki se nanaša na sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Tako je odločilo na podlagi tretjega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS), ki omogoča sodišču, ki bi moralo pri odločanju uporabiti zakon ali del zakona, glede katerega je vrhovno sodišče z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti, da prekine postopek do končne odločitve ustavnega sodišča, ne da bi s posebno zahtevo tudi samo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona.

2Dolžnik je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil pritožbo zaradi "zmotne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in 22. člena Ustave RS". Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in "pritožbeni postopek zoper sklep sodišča prve stopnje nadaljuje tako, da obe pritožbi upnika v celoti zavrne". Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

3Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrženje oziroma zavrnitev. Priglasil je stroške tega odgovora.

4Pritožba je dovoljena, ni pa utemeljena.

5Upnik v odgovoru na pritožbo opozarja na njeno nedovoljenost pritožbe po 357.a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker naj ne bi bila vložena zoper drugostopenjski razveljavitveni sklep po navedenem določilu. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožba ne temelji na 357.a členu ZPP, pač pa gre za pritožbo zoper sklep drugostopenjskega sodišča, ki je o prekinitvi postopka odločalo kot sodišče prve stopnje zaradi že vložene zahteve za oceno ustavnosti. Pritožba zoper tak sklep je po sodni praksi dopustna¹ (smiselno prvi odstavek 363. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena, 349. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter 23. členom Ustave RS).

6Pritožnik graja odločitev sodišča druge stopnje o prekinitvi postopka z navedbami, da naj v konkretnem primeru ne bi bilo nobene potrebe uporabiti določbe ZFPPIPP, ki je predmet zahteve za oceno ustavnosti. To vprašanje, ki ga načenja pritožnica, v tem konkretnem primeru presega okvire inštančnega preizkusa. V postopku s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka po tretjem odstavku 23. člena ZUstS, je presoja o tem, kateri zakon bi moralo sodišče uporabiti pri svojem odločanju, v domeni sodišča, ki v okviru svoje pristojnosti v postopku odloča o stvari. Vnaprejšnji inštančni preizkus pravilnosti izbire prava, ki ga namerava sodišče uporabiti pri odločanju v okviru njegove pristojnosti, v stadiju postopka s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka praviloma ni možen; pomenil bi namreč nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem stopenjskega odločanja in pravice strank do zajamčenih pravnih sredstev.²

7Vrhovno sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena ZPP ter 15. členom ZIZ).

8Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Upnik sam nosi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, ker ta ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

¹ Sklepa VS RS Cp 3/2007 z dne 15. 3. 2007 in Cp 5/2007 z dne 26. 4. 2007.
² Gl. cit. odločbi v prejšnji op.