VSRS Sklep I Up 181/2020

Pritožba se zavrže.

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijanim sklepom na podlagi četrtega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo vlagateljevo vlogo z dne 16. 6. 2020, ker ni ravnal v skladu s pozivom sodišča z dne 14. 9. 2020, s katerim je bil pozvan k dopolnitvi te vloge. V pozivu mu je bilo izrecno pojasnjeno, kako in kaj naj popravi oziroma s čim naj vlogo dopolni (med drugim je bil pozvan, da predloži prevod v slovenskem jeziku, ter pojasni ali oziroma če vlaga pritožbo, zoper katero odločbo jo vlaga, obseg pritožbe ter pritožbene razloge). Opozorjen je bil tudi na pravne posledice, če v postavljenem roku vloge ne bo ustrezno dopolnil.

2V zvezi z navedenim sklepom je vlagatelj (v nadaljevanju pritožnik) vložil vlogo z dne 20. 11. 2020, ki jo je Upravno sodišče opredelilo kot pritožbo.¹

3Pritožba ni dovoljena.

4V skladu s prvim odstavkom 104. člena ZPP, ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, se tožbe, pritožbe in druge vloge pri sodišču vlagajo v slovenskem jeziku. Če vloži stranka vlogo v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, ravna sodišče po določbah 108. člena ZPP, ki veljajo za nerazumljive vloge (drugi odstavek 104. člena ZPP). Določbe 108. člena ZPP o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev pa se ne uporabljajo v postopku s pritožbo (336. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

5Pritožba je kljub več pozivom oziroma sklepom Upravnega sodišča sestavljena v tujem jeziku. Pritožnik je bil v izpodbijanem sklepu izrecno poučen o posledicah, če vložena pritožba ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Kljub navedenemu ni priložil prevoda v slovenskem jeziku.

6V izpodbijanem sklepu je Upravno sodišče tudi posebej poudarilo, da lahko po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit.² V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ta pogoj ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.³

7Z obravnavanim pogojem in posledicami njegove neizpolnitve je bil pritožnik seznanjen tako v pravnem pouku izpodbijanega sklepa kot že prej v sklepu Upravnega sodišča z dne 4. 6. 2020. Ne glede na vsa predhodna pojasnila je pritožnik pritožbo zoper izpodbijani sklep vložil sam. Glede na vse navedeno Vrhovno sodišče pritožnika ni posebej pozivalo, da izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.

8Ker je torej pritožba nepopolna, saj je sestavljena v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, prav tako pa ni dovoljena, saj jo je vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, jo je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.

9O zadevi je odločila sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

¹ Da se nanaša na navedeni sklep, izhaja iz pritožnikovega sklicevanja na opravilno številko in zaporedno številko sklepa z dne 11. 11. 2020.
² Skladnost te določbe z Ustavo RS je presojalo Ustavno sodišče RS in v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.
³ Npr. Vrhovno sodišče v zadevah I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, I Up 122/2015 in druge.