VSC Sodba I Cpg 18/2021

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka mora v 8 dneh od vročitve te odločbe povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 279,99 EUR.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo (I.), da mora tožena stranka (toženka) v roku 8 dni tožeči stranki (tožniku) plačati 2.458,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.027,73 EUR od 15.4.2019 dalje do plačila, od zneska 916,00 EUR od 29.4.2019 dalje do plačila in od zneska 514,84 EUR od 13.5.2019 dalje do plačila, (II.) ter da ji je v istem roku dolžna povrniti 44,00 EUR izvršilnih in 359,99 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov, obojih s pripadki, ki so podrobneje razvidni iz izreka izpodbijane sodbe.

2Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo s predlogom, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati njen odgovor na dopolnitev tožbe. Bistvena kršitev je, da ni obravnavalo k tej vlogi priloženega reklamacijskega zapisnika. Napačna je obrazložitev, da se je skrajni rok za odgovor iztekel 29.1.2020. Pisanje je vročevalec pustil v predalčniku 24.1.2020 in ne 22.1.2020, osnovno obvestilo o prispeli pošti pa je bilo puščeno v predalčniku 7.1.2020 in 6.1.2020, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Ni jasno, zakaj je sodišče prve stopnje pisanje z dne 31.1.2020 prejelo šele 5.2.2020, kar ni napaka toženke, ampak vročevalca.

3Tožnik v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe in povrnitev pritožbenih stroškov. V odgovoru med drugim navaja o pravilnosti vročanj s fikcijo vročitve, o pomenu potrdila o vročitvi, ki je javna listina, in o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.

4Pritožba ni utemeljena.

5Uvodoma velja opozoriti, da se sme po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje.

6Upoštevaje vsebino pritožbe pritožnica očitno uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj nasprotuje presoji sodišča prve stopnje v gospodarskem sporu majhne vrednosti, da je bil njen odgovor na dopolnitev tožbe, kateremu je bil priložen reklamacijski zapisnik, prepozen in je zato v celoti (skupaj s prilogo) neupošteven. Pritožbeni očitek po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen. Že sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obširno, pravilno in v celoti obrazložilo vse dejanske in pravne (procesne) vidike v zvezi z vročanjem dopolnitve tožbe v odgovor toženki ter posledično presojo, da je bil toženkin odgovor prepozen in je zato (skupaj s prilogo) pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka neupošteven. Pritožbeno sodišče k razlogom sodišča prve stopnje, s katerimi je že odgovorjeno na vse pritožbene očitke, pravzaprav nima ničesar za dodati in lahko z njimi le v celoti soglaša. Do omenjene absolutne bistvene kršitve določb ZPP torej ni prišlo. Le kot kratek odgovor neutemeljenim pritožbenim navedbam pa velja strnjeno povzeti, da je bilo toženki ustrezno obvestilo o prispeli pošti puščeno v poštnem predalčniku 6.1.2020 (in ne 7.1.2020, kot zmotno navaja pritožnica, pri čemer soglaša tudi z datumom 6.1.2020); da ji je bilo, ker pisanja ni dvignila, le-to vročeno s fikcijo vročitve po preteku 15-dnevnega roka (na delovni dan 21.1.2020) in da (kljub vsem opozorilom) nanj ni odgovorila v danem roku 8-ih dni (do delovnega dne 29.1.2020). Ali je vročevalec po pravilni vročitvi s fikcijo vročitve toženki pisanje pustil v nabiralčniku 22.1.2010 ali 24.1.2020, je pravno nerelevantno dejstvo. Tudi sicer pa iz povratnice v spisu izhaja, da je bilo to 22.1.2020, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Toženka je na dopolnitev tožbe odgovorila prepozno in zato neupoštevno. Odgovorila je z vlogo, ki jo je sicer datirala na dan 31.1.2020, a jo je poslala priporočeno šele 4.2.2020, sodišče prve stopnje pa jo je prejelo 5.2.2020. Odgovorila je torej 4.2.2020, pri čemer je odveč pripomniti, da bi bila njena vloga prepozna tudi v primeru, če bi jo poslala priporočeno 31.1.2020.

7Po ugotovitvi, da v pritožbi ni podan niti uveljavljani pritožbeni razlog, niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

8O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela, mora tožniku povrniti njegove stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožniku se prizna 375 točk za odgovor na pritožbo, 7,5 točk materialnih stroškov (2% od nagrade) in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke (glej 12., 13. in 14. člen Odvetniške tarife) v višini 0,60 EUR skupaj znaša 279,99 EUR.