UPRS Sklep II U 290/2020-9

I. Tožba se zavrže.

II. Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožeča stranka je pri Upravnem sodišču RS vložila tožbo zoper mnenji o izobraževanju št. 60125-888/2019/6 z dne 20. 12. 2019 in št. 60125-888/2019/15 z dne 19. 6. 2020, ki ju je izdelal ENIC-NARIC center Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Mnenji sta bili izdani v postopku po določbah Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (v nadaljevanju ZVPI) na podlagi vloge stranke za vrednotenje izobraževanja (dvoletnega bolonjskega magistrskega študijskega programa Masterstuidum Jazz-Bas), ki ga je zaključila na izobraževalni instituciji (Musik und Kunst Privatuniversität der Stadt Wien) v Republiki Avstriji.

2V tožbi se tožeča stranka ne strinja z ugotovitvijo ENIC-NARIC centra, da vrednoteno izobraževanje, ki ga je zaključila v Republiki Avstriji, ni primerljivo z izobraževanjem po magistrskih študijskih programih v Republiki Sloveniji. Zaradi navedenega je zoper mnenje št. 60125-888/2019/6 z dne 20. 12. 2019 po določbah ZVPI vložila ugovor. Na tej podlagi je ENIC-NARIC center izdal mnenje št. 60125-888/2019/15 z dne 19. 6. 2020, s katerim vztraja pri ugotovitvi o neprimerljivosti izobraževanj iz prvotnega mnenja. Tožeča stranka zatrjuje, da predstavljata obe mnenji po vsebini upravni odločbi, s katerima je bilo odločeno o njenih pravicah oziroma pravnih koristih in očita, da pomeni zato izpodbijana odločitev poseg v njeno, v ustavi zagotovljeno, pravico do izobraževanja in priznanja izobrazbe. Obširno pojasnjuje, zakaj meni, da je v tujini zaključeno izobraževanje primerljivo slovenskemu magistrskemu študijskemu programu in predlaga, da sodišče izpodbijani mnenji odpravi ter vrne zadevo organu v ponovno odločanje. Zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

3Tožba ni dovoljena.

4V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih upravnih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). V upravnem sporu tako ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta ampak le tistega, ki vsebuje odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi.

5V obravnavani zadevi uveljavlja tožeča stranka sodno varstvo v upravnem sporu zaradi mnenj, ki ju je izdal ENIC-NARIC center v postopku vrednotenja izobraževanja na podlagi določb ZVPI, ki pa po presoji sodišča ne predvidevajo izdaje nobenega upravnega akta v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Mnenje, ki ga izda ENIC-NARIC center v postopku vrednotenja izobraževanja, namreč ni upravni akt, s katerim bi navedeni center odločal o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika.

6Vrednotenje izobraževanja je v 2. členu ZVPI opredeljeno kot postopek, v katerem se o opravljenem izobraževanju izda mnenje o različnih elementih izobraževanja, določenih v 8. členu tega zakona. Vsebina mnenja, ki je določena z 8. členom, se tako nanaša npr. na informacije o izobraževanju, statusu izobraževalne institucije, izobraževalnem programu in umeščenosti smeri izobraževanja v državi izvora, mnenje pa vsebuje tudi informacije o primerljivosti izobraževanja v tujini s slovenskim izobraževanjem. Da je mnenje zgolj informativno-svetovalne narave, izrecno določa tudi 6. člen ZVPI.

7V postopku vrednotenja izobraževanja torej ne gre za upravno odločanje, ki bi imelo za posledico izdajo upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, s katerim bi organ odločil o kakršnihkoli pravicah oziroma pravnih koristih vlagatelja (tako tudi Upravno sodišče RS v sklepu opr. št. III U 325/2013 z dne 20. 3. 2014). Po koncu postopka vrednotenja se namreč vlagatelju vloge izda le informativno mnenje, ki vsebuje informacije o izobraževanju, ki ga je zaključil v tujini. Očitek v tožbi, da je bilo z izdajo mnenj poseženo v ustavno zagotovljeno pravico tožnika do izobrazbe in šolanja po 57. členu Ustave RS, je zato po presoji sodišča neutemeljen, saj ne gre za odločbi, ki bi odločali o vrsti in stopnji pridobljene izobrazbe.

8Ker je torej tožba v obravnavani zadevi vložena zoper akta, ki ju v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedopustno zavrglo.

9Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.