UPRS Sodba I U 2307/2018-58

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Upravne enote Izola št. 351-42/2017/34 G-18/25 z dne 9. 7. 2018 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 423,50 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahtevek strank z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Dosedanji tek postopka

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo investitorjema (strankama z interesom v tem upravnem sporu) dovolil gradnjo enostanovanjske stavbe na parc. št. 2994/8, k.o. ..., z etažnostjo K + P + 1N in s podolgovatim pravokotnim tlorisom dimenzij 27,10 m x 11,20 m v obsegu in pod pogoji, ki so določeni v izreku izpodbijane odločbe.

2V obrazložitvi opisuje potek postopka in se v zvezi s pripombami tožnikov (stranskih udeležencev v postopku izdaje izpodbijane odločbe, to je gradbenega dovoljenja investitorjema) sklicuje na mnenje Občine Izola glede izvajanja določb OPPN Šared z 20. 12. 2017 z dopolnitvijo z 11. 1. 2018, v katerem občina navaja, da v skladu s 35. členom OPPN dopušča razmejitev novih gradbenih parcel (parcelne meje), kar pomeni, da je njihovo preoblikovanje možno, vendar mora nova gradbena parcela istočasno biti tudi zemljiška parcela; kar zadeva gradbeno parcelo so odstopanja od določenih mej možna samo na podlagi urbanističnega mnenja občine, ki preveri skladnost s 35. členom OPPN; gradbena parcela je enotna zemljiška parcela; kar zadeva pojem „manjša gradnja“ pa OPPN ne predvideva „robnih pogojev za tako gradnjo in maksimalne velikosti parcele, zato jih občina sedaj ne more omejiti, ne da bi spremenila prostorski akt“. Občina torej meni, da če investitor zadosti vsem ostalim pogojem OPPN tako, da je taka gradnja skladna z OPPN, novih kriterijev in pogojev (ki niso definirani v OPPN), ne more določiti ter ugotavlja, da je na izvedeno parcelacijo že podala soglasje in glede tega ne spreminja mnenja ter da nastala parcelacija (še vedno) omogoča gradnjo obeh objektov po OPPN (druga, manjša parcela zadostuje pogojem za gradnjo). Prvostopenjski organ ob upoštevanju tega mnenja Občine Izola zaključuje, da nova parc. št. 2994/8 k.o. ... s površino 943 m2 in parc. št. 2994/9 s površino 478 m2 zadostujeta pogoju 35. člena OPPN Šared, ki določa minimalno velikost gradbene parcele, to je 450 m2. Ob pregledu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za nameravano gradnjo enostanovanjske stavbe na parc. št. 2994/8 k.o. ... ugotavlja, da je načrtovana gradnja oziroma projekt izdelan v skladu z določbami OPPN Šared glede velikosti gradbene parcele, velikosti stavbe (ne presega maksimalnega faktorja zazidanosti 0,3, etažnost K + P + 1 je v okviru dovoljene, višinske kote venca slemena so v okvirju dovoljenih višin) in oblikovanja ter lege novega objekta (upoštevane so določbe glede predpisanih odmikov, pridobljeno je soglasje za manjši odmik) ter glede priključevanja na javno komunalno infrastrukturo.

3Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zavrnil in jima naložil povračilo stroškov pritožbenega postopka investitorjev v višini 139,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Povzetek bistvenih navedb v tožbi, odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah

4Tožnika se z izpodbijano odločbo ne strinjata. V tožbi in pripravljalnih vlogah med drugim navajata, da izpodbijana odločba ni skladna z OPPN Šared, s čimer je upravni organ kršil 66. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Dovoljuje namreč gradnjo objekta v maksimalno dovoljeni višini, nedovoljene velikosti, nedovoljene dolžine, brez upoštevanja terenskih pogojev in obstoječe gradbene strukture, na vrhu "urejene površine" (na višini 6 m terenske razlike nad cesto Izola - Korte). Objekt, ob izkoristku maksimalne dovoljene višine, seže do vrha strehe objekta na njuni parc. št. 2997/4, ki ga pokrije in prekrije, se z njim izravna. Zaradi navedenih neskladnosti gradbenega dovoljenja z OPPN je prišlo do kršitev prostorskega akta (OPPN Šared) in njegove izvotlitve. S tem v zvezi sta v tožbi predlagala svoje zaslišanje, postavitev izvedenca urbanistične stroke in ogled na kraju samem. Poudarjata, da s predvideno gradnjo uživanje njune lastninske pravice ne bi bilo več takšno, da bi bila zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Na dveh gradbenih parcelah, določenih za gradnjo dveh objektov manjšega merila (10,72m x 7,22 m) s presledkom 14 m med njima, kot je določeno v grafični karti št. 5 „Ureditvena situacija“ in karti št. 08 „Načrt parcelacije“, je sedaj na eni sami od spremenjenih parcel (2994/8) dovoljena gradnja "tri do štirikrat" večjega objekta. Prepričana sta, da v tem primeru OPPN Šared ne ščiti interesa investitorjev, saj sta dolžna graditi tam in tako, kot določa OPPN v besednem in grafičnem delu, skladno s terensko situacijo. V dokaz neskladnosti izpodbijane odločbe z OPPN Šared sta predložila strokovno mnenje RB s 1. 8. 2018. Poudarjata, da jima izpodbijana odločba krati pravico do odprtega, svetlega prostora med objektoma 5 in 6, ki jima ga zagotavlja OPPN Šared. Jemlje jima namreč pravico do svetlobe, zračnosti, osončenja, do dolgih in kratkih pogledov ter vedute iz pritličja in prvega nadstropja do ceste, preko streh hiš na drugi strani ceste Izola - Korte, do morja in obale na drugi strani morja. Njune pravice so pridobljene in pravne. Realizirane so na podlagi konsenza interesov iz javnih razprav ter vgrajene v besednem delu OPPN in grafičnih prikazih od št. 01 do 09, ki so sestavni del OPPN ter opišejo položaj njune nepremičnine parc. št. 2997/4 do nepremičnine parc. št. 2994/3 (sedaj parc. št. 2994/8) in odnos do novih pozidav. Sodišču predlagata, naj izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) in izdajo gradbenega dovoljenja investitorjema zavrne, toženki pa naloži povrnitev njunih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

6Stranki z interesom (investitorja) odgovarjata na tožbene navedbe, ki jih zavračata in poudarjata, da je gradnja skladna z vsemi zahtevami in predpisi. V dokaz svojih trditev sta predložila strokovno mnenje o prejeti dokumentaciji s 14. 1. 2019. Izpostavljata, da je objekt tožnikov nelegalno zgrajen. Sodišču predlagata, naj tožbo zavrne.

7Po pozivu sodišča k substanciranju dokaznih predlogov sta tožnika v vlogi z 22. 9. 2020 umaknila dokazna predloga za postavitev izvedenca urbanistične stroke in ogled na kraju samem. Vztrajata pa pri zaslišanju tožnice, ki ve povedati o poteku stalnega poseganja v spremembe OPPN brez ustreznih postopkov ter o poseganjih v prostor brez ustrezne dokumentacije za celotno področje Šareda.

Dokazni sklep

8Sodišče je kot dokaz vpogledalo dokazne listine, ki sta jih v sodni spis vložila tožnika, in sicer: prerez primerjane višine obeh objektov (priloga A4), izsek iz grafične karte št. 05, ureditvena situacija - št. 2 (priloga A5), dopis Občine Izola - Stališča do pripomb iz javne razgrnitve prostorskega akta za območje naselja Šared št. 350-03-2/2000 s 7. 10. 2005 (priloga A6), izsek iz grafične karte št. 05, ureditvena situacija - št. 4 (priloga A7), izsek iz parcelacije (priloga A8), prerez lokacije - PS2 (priloga A9), strokovno mnenje o skladnosti gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom s 1. 8. 2018, ki ga je izdelalo podjetje ... d.o.o. (priloga A10), načrt iz projekta št. 75-21/144, julij 1975, zazidalna situacija - dokaz št. 8 (priloga A11), Skupna stališča do pripomb in predlogov javnosti na dopolnjeni osnutek OPPN Šared (priloga A12), fotografijo, označeno kot „priloga 2“ (priloga A13), fotografije, označene kot „priloga 3“ (priloga A14), primerjavo vedute OPPN in GD H-RAD, označeno kot „priloga 4“ (priloga A15), dopis podjetja ... d.o.o. z 12. 3. 2019, naslovljen „Ugovori na strokovno mnenje arhitekta A.A. in njegove ugotovitve“ (priloga A16), prilogo A17: dopis Občine Izola št. 478-137/2019 s 1. 7. 2019; zapisnik redne seje Občinskega sveta z 11. 7. 2019; dopis Občine Izola št. 3502-203/2019 s 1. 7. 2019; namera o sklenitvi neposredne pogodbe št. 478-137/2019 s 16. 7. 2019; OPPN Šared - Karta št. 4 - grafična karta - podrobnejša raba prostora in enote urejanja prostora (Uradne objave št. 23/2014); povečan digitalni ortofoto posnetek (2017) in DNK z označenim območjem obravnave, sklep GURS, Območne geodetske uprave Koper št. 02112-1595/2018-2 z dne 2. 11. 2018, odločba Občine Izola št. 478-38/2017 z 20. 5. 2019, dopis Župana Občine Izola št. 478-137/2019 s 1. 7. 2019 z vzorcem prodajne pogodbe, sklep Občinskega sveta Občine Izola o sklenitvi pravnega posla s prodajalcem B.B. in C.B. (stranki z interesom), izpiska iz zemljiške knjige za parc. št. 2997/28 in 2997/29, obe k.o. ...; odločba GURS, Območne geodetske uprave Koper št. 02112-1462/2019-3 s 17. 10. 2019; OPPN Šared, grafična karta št. 5 - ureditvena situacija; OPPN Šared, grafična karta št. 8 - načrt parcelacije; fotografija pobočnega dela Šareda; fotografija okolice načrtovanega objekta H-Rad; zazidalna situacija H-Rad po projektni dokumentaciji; zazidalna situacija po projektni dokumentaciji iz leta 1975 ter na naroku predloženo izjavo tožnice (priloga A18). Vpogledalo je tudi dokazne listine, ki sta jih v sodni spis vložili stranki z interesom, in sicer: strokovno mnenje o prejeti dokumentaciji s 14.1.2019 (priloga C1), sklep UE Izola s 30.12.2005 (priloga C2), strokovno mnenje o prejeti dokumentaciji s 30.10.2019 (priloga C3), primerjalni prikaz, lege, velikosti objektov in gabaritov za izvedene objekt v OPPN Šared (priloga C4), priloga „021-03“ (priloga C6) ter prikaz parcelacije: gradbene parcele, obračališča, avtobusnega postajališča (priloga C7). Vpogledalo je tudi vse listine v upravnem spisu zadeve. Zavrnilo pa je dokazni predlog za zaslišanje tožnice, ker za odločitev ni pravno pomemben, kot bo posebej ponazorjeno v nadaljevanju sodbe.

K I. točki izreka

9Tožba je utemeljena.

10Med strankami je sporno, ali je izpodbijana odločba, to je gradbeno dovoljenje, izdano investitorjema za gradnjo enostanovanjske stavbe na parc. št. 2994/8, k.o. ..., z etažnostjo K + P + 1N, s podolgovatim pravokotnim tlorisom dimenzij 27,10 m x 11,20 m, izdano skladno s prvim odstavkom 66. člena ZGO-1, ki v 1. točki določa, da mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. Tožnika namreč ves čas postopka zatrjujeta, da PGD za sporno gradnjo enostanovanjske stavbe na parc. št. 2994/8, k.o. ... ni v skladu z OPPN Šared.

11Ni pa spora o tem, da je bil predmetni postopek izdaje izpodbijane odločbe s sklepom prvostopenjskega organa z 10. 1. 2018 prekinjen do pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja - to je do pravnomočnosti odločbe Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Koper št. 02112-672/2017-12 s 15. 12. 2017, s katero je bila v postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije obravnavana parc. št. 2994/3, k.o. ..., razdeljena na nove parcele: 2994/8, 2994/9, 2994/10 in 2994/11 ter da se je predmetni postopek nadaljeval 27. 6. 2018, ko so bile v evidenci zemljiškega katastra evidentirane nove parc. št.: 2994/8, k.o. ... v površini 943 m2, 2994/9 v površini 478 m2, 2994/10 ter 2994/11.

12Skladno s 17. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) prostorski akti vsebujejo grafični in tekstualni del. Ob upoštevanju citirane določbe ZPNačrt je torej tudi grafični del prostorskega akta njegov (enakopravni) del, ki ga je treba pri odločanju v posameznih postopkih izdaje gradbenih dovoljenj upoštevati.

13Po 3. členu OPPN Šared vsebuje besedilo odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tabela 1 - Enote urejanja prostora, ki je sestavni del odloka (prvi odstavek te določbe) ter grafični del, med ostalimi kartami tudi karto 05 (ureditveno situacijo).

14V zvezi s pogoji za parcelacijo in gradbenimi parcelami OPPN Šared v prvem odstavku točke (3) 35. člena določa, da se gradbene parcele obstoječih objektov lahko združujejo v večje gradbene parcele ali delijo na manjše gradbene parcele; pri tem morajo biti zagotovljeni dostop, normalna raba in vzdrževanje objekta, parkiranje, varnost in komunalna oskrba. Iz citirane določbe po mnenju sodišča jasno izhaja, da se lahko združujejo v večje gradbene parcele ali delijo na manjše gradbene parcele le gradbene parcele obstoječih objektov, kar pa v primeru, kot je obravnavani, ko je bila izpodbijana odločba izdana za (novo)gradnjo enostanovanjske stavbe, ne gre.

15Izpodbijana odločba se namreč nanaša na območje nove zazidave, ki jo ureja drugi odstavek točke (3) 35. člena OPPN Šared in določa, da OPPN določa razmejitev novih gradbenih parcel (parcelne meje); da so dopustna odstopanja od določenih mej novih gradbenih parcel, kadar se meja prilagaja obstoječi parcelaciji, izrazitim mejam ali robovom na terenu ali racionalnejši razporeditvi nove zazidave ali razširitvi javnih površin ter da povečave gradbenih parcel na račun javnih površin niso dopustne.

16Iz citirane določbe drugega odstavka točke (3) 35. člena OPPN Šared po mnenju sodišča jasno izhaja, da so v območju nove zazidave dopustna odstopanja od v OPPN Šared določenih mej novih gradbenih parcel le pod tam navedenimi pogoji, in sicer kadar se meja prilagaja obstoječi parcelaciji, izrazitim mejam ali robovom na terenu ali racionalnejši razporeditvi nove zazidave ali razširitvi javnih površin, ob tem da povečave gradbenih parcel na račun javnih površin niso dopustne. Da bi bili ti pogoji v obravnavani zadevi izpolnjeni, upravna organa obeh stopenj v obrazložitvi izpodbijane in pritožbene odločbe nista ugotavljala, kljub takšnemu izrecnemu ugovoru tožnikov ves čas postopka.

17Ne glede na pravnomočno izvedeno parcelacijo¹ mora biti namreč za izdajo gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, PGD izdelan v skladu z relevantnim prostorskim aktom, v konkretnem primeru torej z določbami OPPN Šared in glede na prej citirano določbo 17. člena ZPNačrt tudi z grafičnim delom tega občinskega prostorskega akta, po katerem sta na nekdanji parc. št. 2994/3, k.o. ... predvidena dva manjša objekta, kar izhaja iz izseka iz grafične karte št. 05 - ureditvena situacija št. 2 (priloga A5) in kar potrjuje takšne navedbe tožnikov v postopku.

18Tako ne drži ugovor strank z interesom, ki sta ga podala na naroku 7. 10. 2020, da nikjer v besedilu OPPN Šared ni določbe, da je gradnja na tem območju možna le v obliki, na način in v okvirih grafične priloge. Tudi ne drži njuna trditev, da bi imela grafična priloga „absolutno prednost in večjo veljavo pred določbama 17. in 22. člena OPPN Šared“. Citirana določba 35. člena OPPN Šared namreč, kot rečeno določa pogoje za parcelacijo in gradbene parcele, medtem ko določbi, na kateri se sklicujeta stranki z interesom, določata merila in pogoje za stanovanjske stavbe (17. člen OPPN Šared) ter oblikovanje objektov (22. člen OPPN Šared). Predmet urejanja teh določb je torej drugačen, tako po mnenju sodišča ne gre za poseganje grafičnega dela oziroma 35. člena OPPN Šared v druge določbe tega predpisa, temveč se te določbe medsebojno dopolnjujejo.

19Ker sta upravna organa obeh stopenj po povedanem napačno uporabila materialno pravo (1. točko prvega odstavka 66. člena ZGO-1 in drugi odstavek točke (3) 35. člena OPPN Šared v zvezi z njegovim grafičnim delom), je posledično ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je izpodbijana odločba v relevantnem delu neobrazložena in je sodišče ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

20Ob upoštevanju v točki 11 obrazložitve te sodbe navedena nesporna dejstva je sodišče dokazni predlog za zaslišanje tožnice zavrnilo, saj ocenjuje, da za odločitev v tem sporu izvedba tega dokaza ni potrebna. Po presoji sodišča namreč dejstva, ki jih tožnika želita dokazati z zaslišanjem tožnice, kot že rečeno niso pravno pomembna za odločitev v tem upravnem sporu, v katerem je izpodbijano konkretno gradbeno dovoljenje, izdano strankama z interesom. To pomeni, da morebitna tožničina izpovedba glede zatrjevanega poseganja v spremembo OPPN ter v sam prostor brez ustrezne dokumentacije za celotno področje Šareda, s čimer tožnika v svoji vlogi z 22. 9. 2020, naslovljeni „Dopolnitev dokazov“, utemeljujeta ta dokazni predlog, ne bi nikakor mogla vplivati na odločitev sodišča v tej zadevi.

21Ugovor strank z interesom o nelegalnosti gradnje tožnikov predstavlja nedopustno tožbeno novoto, saj tega ugovora nista podala tekom upravnega postopka. Sicer pa sta stranki z interesom sami na naroku za glavno obravnavo 7. 10. 2020 navedli, da dejstvo nelegalne gradnje tožnikov ni vplivalo na postopek pridobitve njunega gradbenega dovoljenja, torej na predmetni upravni postopek. Sodišče s tem v zvezi le še dodaja, da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja strankama z interesom ni šlo za vprašanje legalnosti gradnje objekta tožnikov, temveč sta tožnika v tem upravnem postopku nastopala kot stranska udeleženca zaradi varstva svoje pravne koristi, torej zaradi varstva pravic, vezanih na njuno parcelo (2997/4), ki jih tej parceli (in ne objektu) daje OPPN Šared.

22Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4., 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek te določbe). V ponovljenem postopku, v katerem je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), bo moral upravni organ ugotoviti, ali je predmetni PGD izdelan v skladu s pogoji po prej citirani določbi drugega odstavka točke (3) 35. člena OPPN Šared, pri čemer bo moral upoštevati tudi grafični del OPPN Šared, zlasti grafično karto št. 05 - ureditvena situacija - za to območje, z ugotovitvami seznaniti stranke postopka in jim omogočiti izjavo s tem v zvezi ter se do njihovih stališč v svoji odločbi argumentirano opredeliti.

K II. točki izreka

23Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnikov temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena po opravljeni glavni obravnavi, tožnika pa sta v postopku zastopala odvetnika, zato se jima skladno z določbo četrtega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, povečani za 10 % po 4. členu Pravilnika². Tožnik je namreč v postopku vložil dve obrazloženi vlogi in na poziv sodišča še obrazložitev dokaznih predlogov. Toženka je dolžna te stroške v skupni višini 423,50 EUR povrniti v roku 15 dni od vročitve sodbe. V skladu s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika od poteka roka za prostovoljno plačilo teh stroškov tečejo zamudne obresti.

K III. točki izreka

24Zahtevek strank z interesom za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo. Predlagata namreč zavrnitev tožbe, iz česar sledi, da nastopata na strani toženke, torej na strani, ki v upravnem sporu ni uspela. To po prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pomeni, da jima povračilo stroškov ne pripada.

¹ Po odločbi Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Koper št. 02112-672/2017-12 s 15. 12. 2017.
² Po 4. členu Pravilnika se tožniku priznajo še stroški v višini 10 % od zneskov, določenih v prejšnjem členu, če je moral v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženimi vlogami.