UPRS Sklep I U 2155/2018-34

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijanim upravnim aktom sklenil, da se v skupno obravnavo združijo postopki po zahtevah A.A., B.B., C.C. in D.D., in se vodijo pod opr. št. 330-2382/2017 (1. točka izreka), ter odločil, da se odobri pravni posel, sklenjen med prodajalcem E.E. in kupcem A.A., katerega predmet so kmetijska zemljišča s parc. št. 195/28, 124, 4707, 13, 14, 188/18, 192/11 in 192/12, vse k. o. ... (2.a točka izreka); da se odobri pravni posel sklenjen med prodajalcem E.E. in kupovalko D.D., katerega predmet so kmetijska zemljišča s parc. št. 192/13, 192/14, 98, 172, 173, 174, 188/16, 145/1, 145/2, 195/64, 195/65, 161/1, 161/2, 162 in 195/1, vse k. o. ... (2.b. točka izreka); da se zavrne zahteva D.D. za odobritev pravnega posla za nakup kmetijskih zemljišč s parc. št. 195/28, 124, 188/18, 192/11 in 192/12, vse k. o. ... (2.c. točka izreka); da se zavrne zahteva C.C. za odobritev pravnega posla za nakup kmetijskih zemljišč s tam navedenimi parcelnimi številkami v k. o. ... (2.č. točka izreka); da se zavrne tožnikova zahteva za odobritev pravnega posla za nakup kmetijskih zemljišč s parc. št. 195/28, 124, 145/1, 145/2, 161/1, 161/2, 188/18, 192/11, 192/12, 192/13, 192/14, 195/64, 195/65, 98, 162, 172, 173 in 174, vse k. o. ... (2.d. točka izreka) ter ugotovil, da v tem postopku stroški niso bili zaznamovani.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ pri odobritvi pravnih poslov upošteval, da se zemljišča prodajajo posamično ter da sta A.A. in D.D. lastnika zemljišč, ki mejijo na zemljišča iz ponudbe, in da imata oba status kmeta. Za B.B. je ugotovil, da ni lastnik zemljišč, ki mejijo na zemljišča iz ponudbe.

3Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil.

4Tožbo zoper prvostopenjsko odločbo je vložil B.B., ki v njej uveljavlja, da kupec A.A. ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa kmeta, medtem ko kmetijsko gospodarstvo, katerega član je kupovalka D.D., ki jo zastopa po pooblastilu, te pogoje izpolnjuje.

5Sodišče je tožbo vročilo toženki in prizadetim strankam. Na tožbo sta odgovorila toženka in prizadeta stranka A.A., ki oba tožbi nasprotujeta.

6Tožba ni dovoljena.

7V obravnavani zadevi je tožbo, vloženo 23. 10. 2018, podpisal B.B., ki je v uvodu tožbe kot tožečo stranko navedel sebe, medtem ko iz razlogov tožbe izhaja, da s tožbo vsebinsko izpodbija tisti del izpodbijane odločbe, s katerim je bila delno zavrnjena zahteva za odobritev pravnega posla, ki jo je vložila D.D., ki jo je v upravnem postopku zastopal B.B.

8Ker je bila zato tožba nerazumljiva, saj ni bilo jasno, kdo je tožeča stranka, je sodišče B.B. z dopisom z dne 4. 9. 2020 pozvalo k dopolnitvi tožbe, in sicer mu je naložilo, naj na nedvoumen način sporoči, kdo je tožeča stranka v tem upravnem sporu. Hkrati ga je opozorilo, da je v primeru, da je tožeča stranka D.D., tožba tudi nepopolna, saj ji nista priložena pooblastilo za zastopanje in dokazilo, da ima vlagatelj B.B. opravljen državni pravniški izpit. Sodišče ga je zato pozvalo tudi k odpravi teh pomanjkljivosti ter ga opozorilo, da bo tožbo, če ne bo popravljena in dopolnjena tako, da bo primerna za obravnavo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.

9Po določbi tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po prvem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v upravnem sporu uporablja, kolikor ZUS-1 ne določa drugače, je namreč v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Po določbi prvega odstavka 98. člena ZPP pa mora ta oseba pooblastilo izkazati ob prvem pravdnem dejanju.

10V vlogi, ki jo je sodišče prejelo 6. 10. 2020, je B.B. navedel, da je tožeča stranka D.D., ni pa ji priložil ne pooblastila tožnice, niti ni izkazal odobritve opravljenih pravdnih dejanj s strani njenih pravnih naslednikov (tožnica je namreč po podatkih spisa umrla 24. 4. 2019, to je po vložitvi tožbe). Prav tako v postavljenem roku ni predložil dokazila, da ima opravljen državni pravniški izpit. Navedel pa je, da s tem nima nič in da ni stranka v postopku, niti mu ni znano, kdo sedaj zastopa pravne interese D.D.

11Ker je tožbo tožeče stranke D.D. vložil in podpisal B.B., ki ni izkazal, da ima opravljen državni pravniški izpit, niti da sploh ima pooblastilo tožnice oziroma njenih pravnih naslednikov, tožba ni dovoljena. Zato jo je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.

12Tožbo pa bi bilo treba zavreči tudi, če bi se štelo, da je tožeča stranka B.B., kot je sicer navedeno v uvodu tožbe. Tožnik namreč v njej uveljavlja razloge, ki se ne nanašajo nanj, temveč na D.D. Ker to pomeni, da s tem v tožbi ne uveljavlja varstva svoje pravice in pravne koristi, je izpolnjen pogoj za zavrženje tožbe po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

13Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.