UPRS Sodba II U 426/2020-8

Tožba se zavrne.

1Z v uvodu navedenim aktom je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 13. 11. 2020 vložil nepopolno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je organ za brezplačno pravno pomoč tožnika pozval, da le-to dopolni. Ta je to tudi storil in pojasnil, da želi brezplačno pravno pomoč zaradi revizije postopka oziroma drugega izrednega pravnega sredstva v postopku, ki se vodi pod št. I Kpr 13614/2018 pri Okrožnem sodišču na Ptuju. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da se je predmetni postopek I Kpr 13614/2018 res vodil pred Okrožnim sodiščem na Ptuju, končan pa je bil s sklepom z dne 5. 9. 2018, v katerem je senat v postopku II Ks 13614/2018 zavrnil tožnikovo pritožbo zoper sklep z dne 23. 7. 2018, s katerim je preiskovalna sodnica kot nedovoljeno zavrgla tožnikovo zahtevo za preiskavo. Zadeva je tako postala pravnomočna s sklepom z dne 5. 9. 2018.

2Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnikovo prošnjo zavrnil s sklicevanjem na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ker je ugotovil, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh. Ne glede na to, da v okviru kazenskega postopka ni izrednega pravnega sredstva revizije, je organ za brezplačno pravno pomoč preveril tudi možnost vložitve kakšnega drugega izrednega pravnega sredstva, to je obnove kazenskega postopka ali zahteve za varstvo zakonitosti. Glede obnove postopka je ugotovil, da se lahko po prvem odstavku 410. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kazenski postopek, ki je končan s pravnomočno sodbo, obnovi, če se dokaže, da temelji sodba na ponarejeni listini ali krivi izpovedbi priče, izvedenca ali tolmača, kar pomeni, da tožeča stranka razloga za obnovo postopka ni niti zatrjevala, ker pomeni, da nima s tem nobenih možnosti za uspeh. Razen tega je obnova postopka v kazenskem postopku mogoča le v korist obdolženega, kar izključuje pravni interes tožnika, ki je bil v tej zadevi subsidiarni tožilec. Glede možnosti vložitve zahteve za varstvo zakonitosti pa organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je v skladu s 421. členom ZKP to mogoče vložiti le v treh mesecih od vročitve. Ker je bil predmetni sklep izdan 5. 9. 2018, je torej tudi rok za zahtevo za varstvo zakonitosti že potekel.

3Tožnik v vloženi tožbi navaja, da si zaradi osebnega stečaja in brezposelnosti ne more privoščiti advokata in je zato zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Pojasnjuje, da je prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložil na predlog Vrhovnega sodišča, ker želi vložiti revizijo postopka, v katerem je nedvomno prišlo do namerne ali nenamerne napake sodišča. Meni, da se mu iz tega razloga tudi preprečuje, da bi dobil brezplačno pravno pomoč. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijani akt odpravi.

4Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5Tožba ni utemeljena.

6Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedena določila pravilno uporabil in ugotovil, da tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj tožnik v zadevi, za katero vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

8Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik dne 6. 11. 2020 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, iz katere pa ni bilo mogoče razbrati, za kateri postopek želi brezplačno pravno pomoč, zato ga je organ za brezplačno pravno pomoč pozval, naj svojo prošnjo dopolni. V zvezi s tem sta bila tožniku posredovana dva poziva, nato pa je z vlogo z dne 23. 11. 2020 sodišču sporočil, da želi brezplačno pravno pomoč za vložitev morebitne revizije postopka, ker ocenjuje, da so bile v zadevi Okrožnega sodišča na Ptuju I Kpr 13614/2018 storjene napake oziroma zmote. Glede na to se mora v zvezi s tem posvetovati z odvetnikom.

9Kot je ugotovil organ za brezplačno pravno pomoč, je bil predmetni postopek končan s sklepom preiskovalne sodnice št. I Kpr 13614/2018 z dne 23. 7. 2018, s katerim je ta tožnikovo zahtevo za preiskavo kot nedovoljeno zavrgla, njena odločitev pa je bila potrjena tudi s sklepom senata Okrožnega sodišča na Ptuju, št. II Ks 13614/2018-15 z dne 5. 9. 2018. Glede z zakonom predvidenih izrednih pravnih sredstev zoper to odločitev je organ za brezplačno pravno pomoč tožniku pojasnil, njegove razloge pa kot pravilne povzema tudi sodišče (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), da revizija v tem postopku ni dovoljena, prav tako v predmetni zadevi ni mogoče vložiti predloga za obnovo postopka¹, rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pa je že pretekel².

10Tožnik tudi v tožbi ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na pravilnost izpodbijane odločitve, saj le pavšalno zatrjuje, da bi mu brezplačna pravna pomoč, zaradi njegovih premoženjskih razmer in ker se ne strinja z odločitvami sodišča, morala biti odobrena.

11Sodišče še dodaja, da je z v tem upravnem sporu izpodbijanim aktom organ za brezplačno pravno pomoč po vsebini odločal o prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato bi moral v skladu z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP³, in 207. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP)⁴ v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP⁵ o tem odločiti z odločbo in ne s sklepom, saj se v upravnem postopku s sklepom odloča o postopkovnih vprašanjih (226. člen ZUP⁶). Ne glede na to pa ta nepravilnost ni takšna, da bi terjala odpravo izpodbijanega akta, ki temelji na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju ter glede vseh ostalih vprašanj pravilni uporabi tako procesnih kot materialnopravnih zakonskih določb.

12Po obrazloženem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

13Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Tožeča stranka namreč podatkov, o poteku postopka v zadevi Okrožnega na Ptuju I Kpr 13614/2018 ne osporava, vprašanje pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči, pa je vprašanje uporabe materialnega prava.

¹ Kazenski postopek je mogoče obnoviti samo v korist obsojenca (prvi odstavek 410. člena ZKP).
² Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti v roku treh mesecev od vročitve sodne odločbe (tretji odstavek 423. člena ZKP), k temu pa sodišče še dodaja, da iz določb ZKP izhaja, da tudi te ne more vložiti oškodovanec kot tožilec, kar je v tej zadevi tožnik.
³ Ta določa, da z odločbo oziroma sklepom, s katerim odloči o prošnji za brezplačno pravno pomoč, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč: 1. zavrže prošnjo kot nedovoljeno; 2. zavrne prošnjo kot neutemeljeno in 3. prošnji ugodi.
⁴ Po drugem odstavku 207. člena ZUP se z odločbo odloči o zahtevkih stranke.
⁵ Ta določa, da če ZBPP ne določa drugače, postopa pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP.
⁶ S sklepom se odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka (prvi odstavek 226. člena ZUP). S sklepom se odloča tudi o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja postavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo (drugi odstavek 226. člena ZUP).