VSM Sodba IV Kp 64525/2019

I. Pritožba obdolžene E.M. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženo se oprosti plačila sodne takse.

1Okrajno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje s sodbo I K 64525/2012 z dne 14. 10. 2020 obdolženo E.M. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter ji po 57. in 58. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri ji je določilo kazen šest mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obdolžena v preizkusni dobi dveh let ne bo storila novega kaznivega dejanja. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bila obdolžena oproščena vrnitve stroškov tega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter plačila sodne takse.

2Zoper sodbo se je pritožila obdolženka, smiselno zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s, prav tako smiselnim predlogom, da sodišče druge stopnje sodbo spremeni in jo obtožbe oprosti ali da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbena obrazložitev je sestavljena iz opisovanj posameznih oškodovančevih ravnanj in nekaterih osebnostnih lastnosti, ki niso v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem, kot predmetom iz obtožbe, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo s sodbo. Izjema je pritožničina trditev, da oškodovanca ni nikoli udarila, da bi mu pri tem kaj polomila, saj bi jo oškodovanec sicer takoj ubil.

5V primerih, ko pritožbena obrazložitev ni v zvezi s predmetom odločitve, jo sodišče druge stopnje ne more/sme preizkusiti. Tedaj bi namreč preizkusilo nekaj, o čemer ni bilo odločeno in s tem očitno prekoračilo pooblastilo iz prvega odstavka 383. člena ZKP, ki je izrecno omejeno na sodbo ter na naštete kršitve določb kazenskega postopka ali kršitve kazenskega zakona, če so te v obdolženčevo škodo. Prvega dela pritožbene obrazložitve sodišče druge stopnje tako ni preizkusilo, glede drugega dela pa je ugotovilo, da je pritožbena obrazložitev v primerjavi z dokazno oceno sodišča prve stopnje posplošena ter v posledici nesposobna povzročiti dvome v popolnost in pravilnost odločilnih dejstev, ki so vodile v pritožničino obsodbo.

6Ne gre le za oškodovančevo izpovedbo, po kateri je jasno, da je do obravnavanega dogodka prišlo in dokaze, ki to izpovedbo po razumljivih razlogih sodbe nedvomno potrjujejo, ampak še, da je sodišče prve stopnje preizkusilo pritožničin zagovor tako v smeri zatrjevanega oškodovančevega poškodovanja na drug način kot v smeri pritožničinega poškodovanja s strani oškodovanca. Ker zagovor v nobeni od navedenih dveh smeri ni bil potrjen, pri čemer si je sodišče prve stopnje pomagalo celo z ustreznim izvedencem, ni druge možnosti kot slediti oškodovančevi izpovedbi, ki kot rečeno ni bila brez podlag, po vsebini pa takšna, da pritožničina storitev kaznivega dejanja v nobenem primeru ne more biti dvomljiva.

7Ker pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki se poda obdolžencu v korist, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (386. člen ZKP) je sodišče druge stopnje preizkusilo še to odločbo. Ugotovilo je, da je bila pritožnici izrečena kazenskega sankcija opozorilne narave z določeno kaznijo in preizkusno dobo, ki ustrezata teži storjenega kaznivega dejanja, pritožničini krivdi ter namenom, ki naj bodo s to kazensko sankcijo doseženi.

8Po obrazloženem, in ker sodišče druge stopnje pri omenjenem preizkusu iz prvega odstavka 383. člena ZKP ni zasledilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je o pritožbi obdolžene E.M. odločilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člena ZKP).

9Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena in četrtem odstavku 95. člena ZKP ter je posledica obdolženkinih premoženjskih razmer, ugotovljenih po sodišču prve stopnje.