VSM Sklep III Cp 149/2021

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog predlagateljice, da je nasprotna udeleženka - mati dolžna plačevati mesečno preživnino v znesku 296,33 EUR od 27. 8. 2019 dalje (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je odločilo, da nepravdni stranki krijeta sami svoje stroške postopka (točka II izreka).

2Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija predlagateljica zaradi „vseh pritožbenih razlogov“. V pritožbi pa predvsem izpostavlja, da je zmoten zaključek prvostopnega sodišča, da se nasprotna udeleženka ne šola redno in da zato ni upravičena do plačila preživnine. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu v celoti ugodi. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbenim izvajanjem in predlaga potrditev prvostopnega sklepa. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predlagateljica, rojena 19. 3. 1996, je polnoletna hči nasprotne udeleženke, zoper katero uveljavlja plačilo preživnine z zatrjevanjem, da se redno šola. Po določbi prvega odstavka 183. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. V primeru, da pa se otrok redno šola, pa so starši dolžni polnoletnega otroka preživljati še po polnoletnosti. Otroka, ki je vpisan v visokošolski študij, morajo starši preživljati, če se redno šola in ni zaposlen ter je vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa v skladu z določbami zakona, ki ureja visoko šolstvo (tretji odstavek 183. člena DZ). Temeljna predpostavka za obveznost preživljanja polnoletnih otrok po starših je redno šolanje otroka.

6Prvostopno sodišče pravilno na podlagi potrdila o vpisu na AME (priloga A3)¹ in potrdila o vpisu na LŠM (priloga A4)² ter izpovedbe same predlagateljice, da se je na LŠM vpisala samo zaradi ohranitve študentskega oziroma dijaškega statusa in s tem možnost dela preko študentskega servisa, zaključuje da se predlagateljica ne šola redno, kot to določa 183. člen DZ. Take odločitve prvostopnega sodišča tudi ne morejo spremeniti pritožbena izvajanja da se je na AME redno šolala, ker je na navedenem visokošolskem študiju uspešno zagovarjala diplomsko nalogo 19. 1. 2021. Dejstvo je, da se je izredni študij (tako iz potrdil o vpisu) na navedeni visokošolski ustanovi zaključil v šolskem letu 2019/2020 in da izredni študij nima absolventskega staža, kar je povedala sama predlagateljica. Ravno iz razloga, ker ji je vpis na izredni študij prenehal, se je vpisala na LŠM že iz navedenega razloga. Pri tem pa velja še dodati, da je predlagateljica predlog za določitev preživnine na sodišče vložila 16. 9. 2020, torej v času, ko je bila že vpisana na srednjo LŠM. Preživninska obveznost pa se lahko na podlagi določbe 196. člena DZ uveljavlja od dneva vložitve predloga za določitev preživnine, ne pa za nazaj, kot zmotno navaja pritožba.

7Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

8Pritožbeni stroški niso priglašeni.

¹ Iz potrdila o vpisu izhaja, da je bila predlagateljica v študijskem letu 2019/2020, vpisana v tretji letnik izrednega študija študijskega programa Management poslovnih sistemov.
² Iz potrdila izhaja, da je bila predlagateljica v programu izobraževanja odraslih vpisana na navedeno srednjo šolo v šolskem letu 2020/2021, smer gozdar.