VSK Sodba Cpg 123/2020

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Novi Gorici zaradi kršitve pravice do informacij razveljavilo sklepe, sprejete 30.8.2019 na 26. skupščini tožene stranke pod tretjo točko dnevnega reda in sicer: "3.1. Uprava seznani skupščino z Letnim poročilom družbe za poslovno leto 2018 ter predlogom uprave in nadzornega sveta o uporabi bilančnega dobička. Bilančni dobiček za leto 2018 znaša 2.203.815,00 EUR in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta ostaja nerazporejen. 3.2. Skupščina obravnava in sprejme Poročilo nadzornega sveta družbe o preveritvi letnega poročila družbe za poslovno leto 2018. 3.3. Skupščina se seznani s podano razrešnico nadzornega sveta upravi za poslovno leto 2018. Skupščina z 294. členom ZGD-1 potrjuje in odobri delo nadzornega sveta v poslovnem letu 2018 in mu podeljuje razrešnico". Zavrnilo pa je zahtevek na razveljavitev sklepa, sprejetega pod četrto točko dnevnega reda, ki se nanaša na imenovanje revizorja za poslovno leto 2019.

2Zoper sodbo se pritožujeta obe stranki.

3Tožeča stranka se pritožuje zoper zavrnilni del sodbe. Brez odgovora na vprašanja, postavljena pod tretjo točko dnevnega reda, niso mogli presoditi Letnega poročila družbe za leto 2018 in tudi ne pravilnosti revidiranja letnega poročila. Ker je bila za revizorja za leto 2019 predlagana ista revizorska družba, o predlogu niso mogli glasovati in so napovedali izpodbojno tožbo. Res v zapisniku ne piše, da so kot vzrok že takrat navedli kršitev pravice do informacij, vendar tak zapis ni nujen.

4V odgovoru na pritožbo je tožena stranka pritrdila razlogom sodišča in predlagala zavrnitev pritožbe. Pretežni del navedb po njenem mnenju predstavlja nedopustne pritožbene novote.

5Tožena stranka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe. Opozarja, da sprejem letnega poročila in razrešnice upravi ni pristojnost skupščine. Šlo je zgolj za seznanitev, zato o kršitvi pravice do informacij ni mogoče govoriti. Vprašanja, na katera tožniki niso dobili odgovora, niso bila pomembna za presojo te točke dnevnega reda. V zvezi s tem sodišče ni pojasnilo, zakaj naj bi bila sporna vprašanja pomembna za presojo točk dnevnega reda.

6V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka navajala, da se je o vseh izpodbijanih sklepih na skupščini glasovalo. Zakon pri ureditvi izpodbojnosti ne razlikuje med različnimi sklepi skupščine. Predlaga zavrnitev pritožbe.

7Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe tožene stranke

8Skupščinski sklepi so izpodbojni, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti (drugi odstavek 395. člena ZGD-1). Med pravdnimi strankami je že tekel nepravdni postopek, v katerem je bilo s sklepom Ng 10/2019 z dne 5.12.2019 pravnomočno naloženo toženi stranki (oziroma njenemu poslovodstvu), da mora tožnikom dati podatke glede na vprašanja, ki so jih postavili ob obravnavi tretje točke dnevnega reda 26. skupščine toženke, ki je potekala 30.8.2019. Glede na subjektivne meje pravnomočnosti se je torej sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na sklep iz nepravdnega postopka. Po določbi 305. člena ZGD-1, na kateri temelji ta sklep, ugoditev predlogu namreč pomeni, da so bili odgovori na ta vprašanja potrebni za obravnavo tretje točke dnevnega reda in da jih tožniki na skupščini niso prejeli. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je bila v zvezi s sprejetjem sklepov pri tretji točki dnevnega reda kršena pravica tožnikov¹ do obveščenosti. Kakšno dodatno razlogovanje glede na vezanost strank na pravnomočne sodne odločbe ni bilo potrebno. Tudi sicer ne more biti dvoma, da je šlo za vprašanja, na podlagi katerih bi tožniki pridobili informacije, potrebne za odločanje pri tretji točki dnevnega reda 26. skupščine. Drži sicer, da skupščina ni imela pristojnosti sprejemanja letnega poročila, je pa bilo v njeni pristojnosti odločanje o ugotovljenem bilančnem dobičku. Bistvo sklepa pod točko 3.1. je namreč, da je skupščina odločila, da bilančni dobiček ostane nerazporejen. Prav tako je sprejela poročilo nadzornega sveta in mu podelila razrešnico. Gre za pristojnosti skupščine, pri čemer je podlaga za odločanje delničarjev nedvomno letno poročilo. Ker v zvezi z njim tožniki niso dobili vseh informacij, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaradi kršitve pravice do obveščenosti razveljavilo sklepe po točkami 3.1, 3.2 in 3.3, pravilna.

Glede pritožbe tožeče stranke

9Ni sporno, da so tožniki vprašanja, na katera niso dobili odgovora, postavili pri tretji točki dnevnega reda skupščine, sklep o imenovanju pooblaščenega revizorja za revidiranje računovodskih izkazov družbe za leto 2019 pa je bil sprejet pri četrti točki dnevnega reda. Vprašanje, ali je pri podatkih, ki jih tožniki na skupščini niso prejeli, šlo za informacije, potrebne za obravnavo tudi četrte točke dnevnega reda, ni bilo predmet odločitve v nepravdni zadevi Ng 10/2019. Zato dejstvo, da so tožniki na skupščini napovedali izpodbijanje sklepa o imenovanju revizorja, samo po sebi ne zadošča, da bi sodišče lahko presojalo, ali je bila pri njegovem sprejemanju kršena njihova pravica do obveščenosti, ker niso dobili odgovorov na vprašanja, postavljena pod tretjo točko dnevnega reda. Drži sicer, da ni treba, da napoved izpodbijanja vsebuje tudi razlog izpodbijanja in da ni treba, da bi se tožniki izrecno že na skupščini pri napovedi izpodbijanja sklepa pod št. 4 sklicevali na vprašanja, postavljena pod točko 3, vendar je odločilno, da niso zadostili svojemu trditvenemu bremenu v tej pravdi. Pogoj za uporabo drugega odstavka 395. člena ZGD-1 je namreč, da so delničarji zahtevali informacije, potrebne za odločanje o konkretnem sklepu, pa jih niso dobili. Ker pri četrti točki tožniki nesporno niso postavili nobenih vprašanj, je njihovo trditveno in dokazno breme, da gre pri vprašanjih, postavljenih pod tretjo točko, za informacije, nujne tudi za odločanje o imenovanju revizorja. Iz zapisnika skupščine ni razvidno, da bi tožniki podali kakšne dvome v mnenje revizorja. Tudi večji del vprašanj je bilo takih, da bi nanje morala dati odgovor uprava². Na to, v kateri smeri mora uprava zagotoviti delničarjem informacije, ki so za sklep o imenovanju revizorja potrebne, kaže določba 297.a člena ZGD-1 (vsaj firma, sedež ter ključna priporočila revizorja). Navedbe v tožbi, da je ista revizorska hiša revidirala poslovanje tožene stranke že za leto 2018, in da brez informacij, na podlagi katerih bi lahko presojali letno poročilo, niso mogli ugotoviti, ali je revizijska družba ravnala prav, so zato preveč pavšalne, da bi ob upoštevanju določbe 57. člena ZGD-1 o vsebini revidiranja³, glede na konkretno mnenje revizorja⁴ k letnemu poročilu ter glede na opisan potek skupščine sodišče lahko ugotavljalo, da je bila tudi v zvezi s sklepom pod zap.št. 4 kršena pravica tožnikov do obveščenosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo zahtevek na razveljavitev sklepa pod točko 4.

Glede odločitve

10Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP). Ker nobena od strank v pritožbenem postopku ni uspela, vsaka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Tožniki so bili v času skupščine tožene stranke njeni delničarji.
² Na primer, kdo so sopogodbeniki, glede vsebine in sklepanja najemnih pogodb, … Ni naloga sodišča, da izmed množice vprašanj samo izlušči tista, na podlagi katerih bi lahko ugotavljalo, ali so tožniki dobili informacije, potrebne za odločanje o imenovanju revizorja.
³ Ta določba določa obseg revidiranja. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pripominja, da namen revidiranja letnih poročil ni tako imenovana forenzična revizija.
⁴ Revizor je na primer podal določena opozorila.