UPRS Sodba I U 1631/2020-9

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kranju, št. Bpp 524/2020 z dne 21. 10. 2020, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP zavrgel prošnjo tožnice za brezplačno pravno pomoč, vloženo dne 13. 8. 2020. V obrazložitvi je navedel, da je prejel prošnjo tožnice, v kateri je ta kot pravno zadevo navedla: Vložitev pritožbe na ESČP (Bpp/325), kot navedbo želene vrste, oblike in obsega pa: Priprava in vložitev tožbe na ESČP (rok). Po vpogledu v evidenco izdanih odločb in prošnjo tožnice ter njeno e-pošto z dne 18. 10. 2020 je organ ugotovil, da je bila tožnici za isto zadevo že dodeljena izredna BPP z odločbo, št. Bpp 325/2020 z dne 31. 7. 2020, v obliki pravnega svetovanja v zvezi s preučitvijo možnosti vložitve pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zvezi z zadevami Okrajnega sodišča v Radovljici, I 121/2019, Višjega sodišča v Ljubljani, II Ip 152/2019, in Ustavnega sodišča RS, št. Up-258/2020, pri čemer je bila BPP omejena na eno uro pravnega svetovanja, razen če za daljše trajanje obstajajo utemeljeni razlogi, zlasti zapletenost in obsežnost zadeve. S to odločbo je bila tožnici dodeljena odvetnica A.A. v .... Odvetnici je bilo tudi naloženo, da v kolikor bo po pravnem svetovanju ugotovila, da obstajajo verjetni izgledi za uspeh, bo predlagala morebitno nadaljnjo BPP za sodni postopek v določeni obliki in obsegu ter da naj v roku 15 dni po opravljenem pravnem svetovanju organu posreduje zapisnik o ugotovitvah. Odvetnica je 18. 8. 2020 vrnila izpolnjeno napotnico, iz katere je razvidna konferenca s tožnico dne 13. 8. 2020, ni pa podala mnenja, da obstaja verjetnost uspeha tožnice za nadaljevanje postopka. O zadevi tožnice je bilo tako že odločeno, zaradi česar je organ na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) njeno prošnjo zavrgel.

2Tožnica je v tožbi predlagala, da sodišče pod ''NUJNO'' razveljavi izpodbijani sklep in da prejme novo odločbo za BPP z dodelitvijo A.A. kot odvetnice za vložitev pritožbe na ESČP. Navedla je, da se je na dan pisanja tožbe (tj. 29. 10. 2020) iztekel rok za vložitev pritožbe na ESČP. Organ za BPP je z izdajo sklepa zavlačeval, čeprav je pravočasno (13. 8. 2020) vložila prošnjo. Organ za BPP ji je z odločbo, št. Bpp 325/2020 z dne 31. 7. 2020, dodelil BPP v obliki pravnega svetovanja in to svetovanje omejil na eno uro. Potem ji je (odvetnici – op. sod.) organ naložil še vedeževalske naloge, ki jih po mnenju organa za BPP ni opravila zadovoljivo in ''njeno'' vlogo zavrnil. Odvetnica je menda 18. 8. 2020 vrnila izpolnjeno napotnico z razvidno konferenco s tožnico, ni pa menda podala mnenja, da obstaja verjetnost uspeha za nadaljevanje postopka. Odvetnica je tožnici v elektronski pošti dne 25. 10. 2020 potrdila, da to ne drži (priloga). Zaradi nedopustnega in nezakonitega obravnavanja njenih vlog pri organu za BPP se je po prejemu poziva na dopolnitev vloge, št. Bpp 524/2020 z dne 13. 10. 2020, tožnica obrnila na Varuha človekovih pravic in njegov urad ter prejela tudi njegov odgovor. Dopolnitev je 21. 10. 2020 je vložila sama, po svojih najboljših močeh. S tem je po njenem mnenju tožba obrazložena. Dodala je še, da ima v državi težave z birokrati, ki so, v njeno smolo, samostojni, zaradi česar je s ''vaškimi'' delivci pravice, zaščite, dostojanstva (ki jih poimensko našteje – op. sod.) še vedno žrtev fizičnega, psihičnega in materialnega nasilja B.B.in njegovega zastopnika.

3Toženka je v odgovoru na tožbo v zvezi s tožbenimi navedbami dodala, da BPP odvetnika v času ene ure zadostuje, v primeru, da pa odvetnik presodi, da zaradi zapletenosti in obsežnosti zadeve obstajajo razlogi za daljše trajanje izvajanja pravnega svetovanja prosilcu in to utemelji, organ za BPP temu sledi. Iz izpolnjene napotnice, št. Bpp 325/2020 z dne 18. 8. 2020, izhaja, da je ena ura svetovanja odvetnici zadoščala. Odvetnik je pa tudi strokovnjak na svojem področju in ima vse potrebno znanje ter na podlagi ZBPP izvaja pravno pomoč. Predlagala je zavrnitev tožbe.

4Tožba je utemeljena.

5V primeru je sporna odločitev organa za BPP o zavrženju tožničine prošnje za BPP, izdani na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Po tej določbi organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

6Organ je svoj zaključek oprl na naslednja dejstva: - da je iz prošnje tožnice, njene elektronske pošte in z vpogledom v evidenco izdanih odločb za BPP ugotovil, da je bilo o zadevi že odločeno z odločbo, št. Bpp 325/2020 z dne 31. 7. 2020, z dodelitvijo izredne BPP v obliki pravnega svetovanja v zvezi s preučitvijo možnosti vložitve pritožbe na ESČP v zvezi z zadevami Okrajnega sodišča v Radovljici, I 121/2019, Višjega sodišča v Ljubljani, II Ip 152/2019 in Ustavnega sodišča, št. Up-258/2020, - da je bila BPP po odločbi, št. Bpp 325/2020 z dne 31. 7. 2020, omejena na eno uro pravnega svetovanja, razen če za daljše trajanje obstajajo utemeljeni razlogi, zlasti zapletenost in obsežnost zadeve, - da je bila tožnici dodeljena odvetnica A.A., ki ji je bilo naloženo, da v kolikor bo po pravnem svetovanju ugotovila, da obstajajo verjetni izgledi za uspeh, bo predlagala nadaljnjo BPP za sodni postopek v določeni obliki in obsegu ter da naj v roku 15 dni po opravljenem pravnem svetovanju organu posreduje zapisnik o teh ugotovitvah, in - da je odvetnica dne 18. 8. 2020 vrnila izpolnjeno napotnico, iz katere je razvidna konferenca s tožnico, ni pa podala mnenja, da obstaja verjetnost uspeha tožnice za nadaljevanje postopka.

7Tožnica ugovarja trditvi, da odvetnica ni podala mnenja v zvezo z obstojem verjetnosti uspeha tožnice za nadaljevanje postopka. To izkazuje s k tožbi priloženo elektronsko pošto, ki ji jo je odvetnica A.A. poslala 25. 10. 2020. Smiselno torej ugovarja, da ne gre za ponovno odločanje o isti zadevi, ker postopek o tej zadevi (tj. zadevi, št. Bpp 325/2020 – op. sod.) še dejansko ni bil zaključen.

8Tudi po presoji sodišča je zgoraj povzet zaključek organa napačen oziroma vsaj preuranjen.

9Drži, da podatki spisa ne potrjujejo, da bi odvetnica v roku 15 dni po opravljenem pravnem svetovanju posredovala organu zapisnik o svojih ugotovitvah glede verjetnih izgledov za uspeh tožničine zadeve v spisu, št. Bpp 325/2020, vendar pa je organ k temu (in tega niti ne navaja) ni niti pozval. Na izpolnjeno napotnico, prejeto dne 18. 8. 2020, pa organ svoje ugotovitve o tem, da odvetnica ni podala mnenja o smiselnosti nadaljevanja postopka (kar je posledično vodilo organ k zaključku o že pravnomočno odločeni zadevi), tudi ne more opreti. Ne samo, da napotnica nima vsebine v tem pogledu (ker gre za obrazec BPP št. 2, predpisan za točno to opravilo, torej za izkaz stroškov odvetnika za izvršeno BPP), poslana je bila tudi pred iztekom 15-dnevnega roka, ki ga je organ določil odvetnici za posredovanje zapisnika o ugotovitvah po opravljeni storitvi pravnega svetovanja. Iz same napotnice namreč izhaja, da je bila storitev opravljena 13. 8. 2020, na ta dan pa je tožnica poslala organu prošnjo za BPP (ki jo je ta prejel 14. 8. 2020 in o kateri je bilo odločeno s tem sklepom – op. sod.) za vložitev pritožbe na ESČP. Že glede na datum vložitve prošnje tožnice za BPP in z navedbo iste pravne zadeve, za katero je vložila prošnjo (vložitev pritožbe na ESČP, o kateri je bilo sicer s konkretno opredelitvijo zadev, zoper katere bi tožnica vložila pritožbo, odločeno s sklepom z dne 31. 7. 2020, v obsegu pravnega svetovanja za eno uro) ter navedbo na prošnji v oklepaju (Bpp/325) bi organ moral navedeno razčistiti (67. člen ZUP), še zlasti, ker odvetnica zapisnika o svojih ugotovitvah organu v roku, določenem v sklepu, št. Bpp 325/2020 z dne 31. 7. 2020, ni posredovala. To bi lahko organ storil tako, da bi pozval bodisi tožnico, ali gre za novo prošnjo ali za dodatno vlogo (tožnica jo je sicer vložila ponovno za obrazcu za BPP) v okviru postopka, ki se je vodil pod opr. št. Bpp 325/2020, bodisi odvetnico, da se izjavi glede svojih ugotovitev, torej, da izpolni svojo obveznost po sklepu z dne 31. 7. 2020. Ker organ za BPP tako ni ravnal, je s tem izpodbijani sklep nezmožen preizkusa glede na podane tožbene ugovore, kar v vsakem primeru pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP) in terja njegovo odpravo.

10Tožnica sicer opozarja (in to potrjujejo tudi podatki spisa), da ji je organ sicer poslal poziv na dopolnitev njene prošnje, v katerem ji je, opirajoč se na drugi odstavek 67. člena ZUP, naložil, naj pojasni, katere določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah ali njenih protokolov so ji bile kršene in kakšen namen zasleduje z vložitvijo te pritožbe, vendar pa se na njen odgovor ni oprl oziroma se niti ni mogel opreti. Izpodbijani sklep je namreč izdal pred iztekom v pozivu danega roka 8 dni (tožnica je poziv na dopolnitev prošnje prejela 17. 10. 2020), kar je tudi nezakonito. Tožnica pa tudi navaja, da je dopolnitev organu poslala 21. 10. 2020, tj. na datum izdaje sklepa, kar bi bilo pravočasno glede na določen rok v pozivu.

11V odgovoru na tožbo toženka sicer pojasnjuje, da BPP odvetnika v času ene ure običajno zadostuje, v primeru, da odvetnik presodi, da zaradi zapletenosti in obsežnosti zadeve obstajajo razlogi za daljše trajanje izvajanja pravnega svetovanja prosilcu in to utemelji, organ za BPP temu sledi. Sodišče najprej pojasnjuje, da z razlogi v odgovoru na tožbo ni mogoče dopolnjevati razlogov, ki so vodili k odločitvi v izpodbijanem aktu. Tako tudi ustaljena sodna praksa. Ne glede na to, pa sodišče še dodaja, da se z zadnje povedanim stališčem toženke načeloma strinja, vendar pa v tem primeru očitno ne gre za to, kot zgoraj obrazloženo.

12Sodišče je zaradi navedenega tožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo organu za BPP v ponovni postopek, v katerem mora organ odpraviti ugotovljene kršitve postopka in ponovno odločiti o stvari.

13Sodišče ni odločilo po 65. členu ZUS-1 (v sporu polne jurisdikcije), kot je primarno predlagala tožnica, ker narava ugotovljene kršitve in same stvari ne daje podlage za tako odločanje.

14Sodišče ni opravilo glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in akt odpraviti, v postopku pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

15Sodišče je o zadevi odločalo po sodniku posamezniku na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.