VSRS Sklep I R 154/2020

Predlog se zavrne.

Dosedanji potek postopka

1Pred Višjim sodiščem v Ljubljani je v teku pritožbeni postopek v izvršilni zadevi, ki je pred tem zoper dolžnika tekla pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

2Dolžnik je v pritožbah zoper sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 4. 9. 2020 in 17. 2. 2020 med drugim zahteval, da se prenese pristojnost z Okrajnega sodišča v Ljubljani na neko drugo okrajno sodišče, ki mu ne bo instančno sodišče Višje sodišče v Ljubljani, katerega predsednik je višji sodnik Anton Panjan. Okrajna sodnica oziroma samostojna sodniška pomočnica nista preverili resničnosti navedb o zastopnikih upnika in domnevnemu dolžniku nista sposobni zagotoviti poštenega nepristranskega sojenja, kar dokazujeta s sklepi, s katerimi zavračata odločitve višjih sodnikov. Po mnenju dolžnika se pojavlja tudi dvom v nepristranskost Višjega sodišča v Ljubljani, ker njegov predsednik, višji sodnik Anton Panjan, prebiva v Novem mestu. Vrhovno sodišče naj tako odloči o prenosu pristojnosti z ljubljanskega na drugo sodišče izven Ljubljane, razen na štajersko, dolenjsko ali primorsko območje.

Odločitev o predlogu

3Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Med „druge tehtne razloge“, iz katerih je mogoče prenesti pristojnost, sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost sodišča. Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Dolžnik ni navajal konkretnih in utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo v obravnavni zadevi mogoče sklepati, da so prisotne okoliščine, ki bi onemogočale ali oteževale objektivno in nepristransko sojenje. Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Tudi trditve, da naj bi dvom o nepristranskosti pristojnega višjega sodišča vzbujala okoliščina, da je njegov predsednik Novomeščan, pri razumem človeku oziroma v percepciji javnosti ne morejo vzbuditi upravičenega dvoma o objektivni nepristranskosti sojenja.

4Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je dolžnikov predlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej izvršilni zadevi zavrnilo.

5Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu obrazložitve. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).