VSM Sklep I Kr 22983/2011

Predlog se zavrne.

1Obdolžena A. A. je dne 9. 2. 2021 v smislu prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predlagala prenos krajevne pristojnosti v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru II K 22983/2011, ki se zoper njo in obdolženo B. B. vodi zaradi uvodoma navedenih kaznivih dejanj. Navaja, da Okrožno sodišče v Mariboru predmetno zadevo vodi pristransko, saj sodeluje z domnevnimi oškodovanci (policisti Policijske uprave X), kateri so tudi sodelovali ob njeni prisilni privedbi k sodnemu izvedencu. Odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru za njeno prisilno privedbo je izvršilo več kot dvajset policistov, ki so se pripeljali s petimi različnimi vozili. Ravnanj policistov se je zelo ustrašila, zaradi česar je prišlo do hudega poslabšanja njenega zdravstvenega stanja in bi lahko umrla. Sodišče je njeno prisilno privedbo odredilo, kljub temu da je vedelo, da preboleva koronavirus. Glede na vse navedeno meni, da je Okrožno sodišče v Mariboru ravnalo pristransko, zato predlaga prenos reševanja predmetne zadeve na drugo sodišče.

2Predlog ni utemeljen.

3Po prvem odstavku 35. člena ZKP ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4Po oceni višjega sodišča predlagateljica ne navaja okoliščin, ki bi objektivno vzbujale dvom v videz nepristranskosti sojenja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Institut prenosa (delegacije) krajevne pristojnosti je izjema od splošnih pravil o krajevni pristojnosti sodišč, zato ga je potrebno uporabljati in razlagati restriktivno. Zgolj subjektivno prepričanje obdolženke, da na sodečem sodišču ni zagotovljeno pravično in pošteno sojenje, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Predlagateljica v predlogu izraža „zgolj“ nezaupanje in nezadovoljstvo s posameznimi odločitvami Okrožnega sodišča v Mariboru v obravnavani zadevi. V skladu z ustaljeno sodno prakso¹ pa nezadovoljstvo s posameznimi odločitvami sodišča, kot tudi dejstvo, da stranka ne zaupa sodniku oziroma sodišču, ne more biti zakonski razlog za prenos krajevne pristojnosti, razen če tako nezaupanje ni posledica izkazanih nezakonitih ravnanj sodnika oziroma sodišča, kar v obravnavani zadevi ni primer. Zatrjevane nepravilnosti bodo zato lahko predmet presoje v nadaljnjem teku kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje in v okviru morebitnih postopkov s pravnimi sredstvi, njihovo uveljavljanje pa ne more biti podlaga za prenos krajevne pristojnosti. Razen tega pa se morajo dejanske okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos krajevne pristojnosti, konkretizirano nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na nekatere sodnike tega sodišča, torej morajo biti takšne narave, da sodišče kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja. Takega dvoma pa razlogi, ki jih navaja predlagateljica, ne vzbujajo, saj se nanašajo na odločitve razpravljajoče sodnice v predmetni zadevi, teh pa ni mogoče avtomatsko širiti na druge sodnike, ki opravljajo sodniško službo pri tem sodišču, zato je tudi iz tega razloga predlog za prenos krajevne pristojnosti neutemeljen.

5Glede na navedeno je višje sodišče o predlogu obdolžene A. A. odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

¹ Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS I Kr 6439/2017-70 z dne 4. 4. 2019, I Kr 42208/2010 z dne 16. 11. 2017, I Kr 5961/2013-1142 z dne 17. 5. 2016.